Kormorani

Kormorani; Časovni razpon: 24–0 Ma PreЄ Є O S D C P T J K Pg N Pozni oligocen – recentno
	Microcarbo melanoleucos
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Red:	Suliformes (veslonožci)
Družina:	Phalacrocoracidae (kormorani); Reichenbach, 1850
Biološki tip
	Phalacrocorax;
Rodovi
	Microcarbo; Poikilocarbo; Urile; Phalacrocorax; Gulosus; Nannopterum; Leucocarbo
Sinonimi
	Seznam Australocorax Lambrecht, 1931 ; Compsohalieus B. Brewer & Ridgway, 1884 ; Cormoranus Baillon, 1834 ; Dilophalieus Coues, 1903 ; Ecmeles Gistel, 1848 ; Euleucocarbo Voisin, 1973 ; Halietor Heine, 1860 ; Hydrocorax Vieillot, 1819 (non Brisson, 1760: zasedeno) ; Hypoleucus Reichenbach, 1852 ; Miocorax Lambrecht, 1933 ; Nesocarbo Voisin, 1973 ; Notocarbo Siegel-Causey, 1988 ; Pallasicarbo Coues, 1903 ; Paracorax Lambrecht, 1933 ; Pliocarbo Tugarinov, 1940 ; Stictocarbo Bonaparte, 1855 ; Viguacarbo Coues, 1903 ; Anatocarbo ; Nanocorax ; (glej besedilo) ;

Kormorani (znanstveno ime Phalacrocoracidae) so družina ptic iz reda veslonožcev (Suliformes). Družina vsebuje približno 40 vrst vodnih ptic splošno znanih kot kormorani in vranjeki. Predlaganih je bilo več različnih razvrstitev te družine, vendar je Mednarodna ornitološka zveza (IOU) leta 2021 sprejela razvrstitev, ki priznava sedem rodov.^[1]

Vrste v Sloveniji:

veliki kormoran (Phalacrocorax carbo)
pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus)
vranjek (Gulosus aristotelis)

Seznam rodov

Po podatkih Mednarodne ornitološke zveze (IOU), Rdečega seznama IUCN in BirdLife International družina zajema 7 rodov:^[1]

Slika	Rod	Vrste
	Microcarbo Bonaparte, 1856	Microcarbo coronatus Microcarbo niger Microcarbo melanoleucos Microcarbo pygmaeus (pritlikavi kormoran) Microcarbo africanus † Microcarbo serventyorum Okoli Indijskega oceana, ena vrsta sega od Srednje Azije v Evropo. Večinoma v sladkovodnih habitatih. Majhni (približno 50–60 cm dolgi), neopazni črni do temno rjavi (razen ene vrste z belim trebuhom).
	Poikilocarbo Boetticher, 1935	Poikilocarbo gaimardi Subtropski do subantarktični Pacifik v Južni Ameriki, sega tudi v jugozahodni Atlantik. Morski. Srednje veliki (okoli 75 cm), sivi s školjkastimi krili in kontrastnimi belimi/rumenimi/rdečimi znamenji na vratu. Visoki, cvileči klici se močno razlikujejo od klicev drugih kormoranov.
	Urile Bonaparte, 1855	Urile penicillatus Urile urile Urile pelagicus † Urile perspicillatus Severni Pacifik, ena vrsta sega v subtropske vode zahodne obale Amerike. Morski. Majhni do veliki (65–100 cm), navadno črni z kovinskim leskom (modrikastim ali zelenkastim), v gnezditveni operjenosti s svetlo golo kožo okoli oči in z dvema čopoma (na temenu in tilniku).
	Phalacrocorax Brisson, 1760	Phalacrocorax neglectus Phalacrocorax nigrogularis Phalacrocorax featherstoni Phalacrocorax punctatus Phalacrocorax fuscescens Phalacrocorax varius Phalacrocorax sulcirostris Phalacrocorax fuscicollis Phalacrocorax capensis Phalacrocorax capillatus Phalacrocorax carbo (kormoran) Večinoma okoli Indijskega oceana, ena skupina vrst sega po Evraziji in do Atlantske Severne Amerike. Od morskih do sladkovodnih habitatov. Velikost zelo različna (60–100 cm), črnkasti z bronastim do vijoličnim leskom in/ali belimi lici in stegni ali belim spodnjim delom vsaj v gnezditveni operjenosti; običajno imajo rumeno golo kožo na dnu kljuna.
	Gulosus Montagu, 1813	Gulosus aristotelis (vranjek) Gnezdi v evropski Arktiki, prezimuje v Evropi in Severni Afriki. Morski. Srednje velik (70–80 cm), bleščeče črn, v gnezditveni operjenosti s čopom na čelu, obrnjenim naprej.
	Nannopterum Sharpe, 1899	Nannopterum harrisi Nannopterum brasilianum Nannopterum auritum Po vsej Ameriki. Večinoma sladkovodni. Majhni do veliki (65–100 cm), neopazno rjavkasto-črni. Ena vrsta ima v gnezditveni operjenosti bele čope ob straneh glave.
	Leucocarbo Bonaparte, 1856	Leucocarbo magellanicus Leucocarbo bougainvillii Leucocarbo ranfurlyi Leucocarbo carunculatus Leucocarbo onslowi Leucocarbo chalconotus Leucocarbo colensoi Leucocarbo campbelli Leucocarbo atriceps Leucocarbo georgianus Leucocarbo melanogenis Leucocarbo bransfieldensis Leucocarbo verrucosus Leucocarbo nivalis Leucocarbo purpurascens Splošno subantarktični, vendar segajo severneje v Južni Ameriki; mnogi so endemi otoških oceanov. Morski. Majhni do večji (65–80 cm), običajno črni zgoraj in beli spodaj, z rumeno ali rdečo golo kožo na obrazu. Južna cirkumpolarna skupina več vrst (skupina modrookih kormoranov) je značilna po svetlo modri koži okoli oči.

Pred letom 2021 je IOU (prej IOC) vse te vrste razvrščal le v tri rodove: Microcarbo, Leucocarbo in široko opredeljen Phalacrocorax, ki je vseboval vse preostale vrste; vendar je rod Phalacrocorax zato bil parafiletski glede na Leucocarbo. Drugi viri, kot je Clementsov seznam ptic sveta, so nekoč kot samostojen rod od Phalacrocorax priznali le Microcarbo.

Sklici

1 2 »Storks, frigatebirds, boobies, darters, cormorants – IOC World Bird List«. IOC World Bird List – Version 15.1. 20. februar 2025. Pridobljeno 14. aprila 2025.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka vsebuje predstavnostno gradivo o temah Phalacrocoracidae in Phalacrocorax.

Seznam vrst Arhivirano 2007-03-14 na Wayback Machine.
Videoposnetki kormoranov na Internet Bird Collection

Ta članek o ptičih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[IOU-1] 1 2 »Storks, frigatebirds, boobies, darters, cormorants – IOC World Bird List«. IOC World Bird List – Version 15.1. 20. februar 2025. Pridobljeno 14. aprila 2025.

[1]

Spletne zbirke normativne kontrole
Nacionalno	ZDA Francija podatki BnF Republika Češka Izrael
Drugo	Yale LUX