Stari svet


Stari svet je skupno ime za del sveta, ki je bil poznan evropskim ljudstvom pred odkritjem Amerike leta 1492, torej Afriko, Azijo in Evropo brez Amerik in Oceanije.[1] Uporablja se kot nasprotje Novega sveta, ozemelj na zahodni polobli, ki so jih konec srednjega veka pričele odkrivati in osvajati evropske pomorske velesile. Avstralija in drugi deli Oceanije so bili odkriti še kasneje, zato jih običajno ne uvrščamo ne v Stari, ne v Novi svet.
Danes se razdelitev uporablja med drugim v biogeografiji in ponazarja razlike v flori in favni obeh območij (drugo ime za Stari svet po tej razdelitvi je Palaeogaea).[2]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V kontekstu arheologije in svetovne zgodovine izraz Stari svet vključuje tiste dele sveta, ki so bili od bronaste dobe naprej v (posrednem) kulturnem stiku, kar je povzročilo vzporeden razvoj zgodnjih civilizacij, večinoma v zmernem pasu med približno 45. in 25. vzporednikom severno, na območju Sredozemlja, vključno s Severno Afriko. Vključeval je tudi Mezopotamijo, Iransko višavje, Indijsko podcelino, Kitajsko in dele podsaharske Afrike.
Te regije so bile povezane s trgovsko svilno potjo in so imele izrazito obdobje železne dobe po bronasti dobi. V kulturnem smislu je železno dobo spremljala tako imenovana aksialna doba, ki se nanaša na kulturni, filozofski in verski razvoj, ki je sčasoma privedel do nastanka zgodovinske zahodne (helenizem, klasični), bližnjevzhodne (zoroastrski in abrahamski) in daljnovzhodne (hinduizem, budizem, džainizem, sikhizem, konfucijanstvo, taoizem) kulturne sfere.
Druga imena
[uredi | uredi kodo]Celina Afrika-Evrazija (brez otokov ali otoških skupin, kot so Britanski otoki, Japonska, Šrilanka, Madagaskar in Malajski arhipelag) se imenuje Svetovni otok. Izraz je morda skoval sir Halford John Mackinder v delu Geografski vrtišče zgodovine.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Definition of Old World«. Oxford Dictionaries. Oxford University Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. novembra 2014. Pridobljeno 15. julija 2014.
- ↑ Huggett, Richard J. (2004). Fundamentals of Biogeography. Psychology Press. ISBN 9780415323475.
- ↑ See Francis P. Sempa, "Mackinder's World" Arhivirano 3 March 2016 na Wayback Machine.. American Diplomacy (UNC.edu). Retrieved 8 September 2018.