Pojdi na vsebino

Ivo Šoštarič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ivo Šoštarič
Rojstvo31. december 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})
Jarosław[d]
Smrt8. september 1989({{padleft:1989|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:8|2|0}}) (77 let)
Beograd
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicletalski inženir, pilot

Ivo Šoštarič slovenski aeronavtični inženir, letalski konstrukter in pilot * 31. december 1911, Jarosław, Avstro-Ogrska8. september 1989, Beograd, SFRJ.

Bil je eden izmed vodji prve akademske jadralne skupine v Jugoslaviji za gradnjo in letenje z jadralnimi letali v okviru aerokluba Naša Krila Maribor. Najbolj znan je po konstrukcijah jadralnih letal in šolskih vojaških letal v času Jugoslavije. Javnosti je najbolj poznan model Soko 522, ki je nastopal veliko v partizanskih filmih v vlogi nemškega Focke-Wulf Fw 190.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]
Letalo Utva 213 Vihor v Muzeju v Beogradu
Letalo Soko 522 v Muzeju v Beogradu

Rodil se je v Jaroslavu v Avstro Ogrski. Po razpadu monarhije so se preselili v Maribor, kjer je obiskoval gimnazijo, vklučil se je v akademsko jadralno skupino v okviru aerokluba Naša Krila v Mariboru, kjer se je začela njegova bogata letalsko tehnična kariera.

Vpisal se je na Ljubljansko univerzo in dokončal študij strojništva na univerzi v Pragi na Deutsche technische Hohschule, kot je bila v tistem času navada saj zadnjega letnika ni bilo v Ljubljani. Med študijem se je vključil med jadralce v Masarykovi letacki ligi in opravil A jadralni izpit. Po odhodu klubskega kolega Cijana v Srbijo leta 1934 je prevzel vodstvo šolanja v aeroklubu. Leta 1936 se je kot aeronavtični inženir zaposlil na letališču v Zemunu. Izdelal je načrte za jadralno letalo Sraka z edinstvenim sistemom za montažo kril, poletela je leta 1937. Zaposlil se je v konstrukcijskem oddelku tovarne Zmaj v Zemunu, na področju montaže kril. Do leta 1938 je izdelal načrte za naslednja jadralna letala: Vrabec, Ševa, Čavka. Leta 1939 se je zaposlil v tovarni Utva v Pančevu. Njegove konstrukcije jadralnih letal: Jastreb, Soko, Lasta, Roda. Leta 1949 je izdelal leseno letalo Vihor 213, Soko 522 BHP. Leta 1950 je izdal konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar. Leta 1955 je odšel v Letalsko zvezo Jugoslavije. Kasneje se je zaposlil v Vazduhoplovnem Tehničnem Centru v Vršcu za izdelavo plastičnih jadralnih letal po nemški licenci. Leta 1975 so izdelali njegovo konstrukcijo TMG Šole 77.

Konstrukcije letal

[uredi | uredi kodo]
  • Utva 213 Vihor 520 BHP in
  • Soko 522 600 BHP.

V 40 letih delovanja je letalstvo obogatil s 15 konstrukcijami.[1]

Jadralna letala

[uredi | uredi kodo]

Njegove izdelane konstrukcije jadralnih letal:

  • Vrabec 1:12,
  • Roda 1:15,
  • Čavka1:17,
  • Jastreb 1:22,
  • Sokol 1:24
  • TMG Šole 77 1:27,
  • Lasta 1:35.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Ivo Šoštarič«. modelarstvo.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2016. Pridobljeno 1. novembra 2018.
  • Kladnik, Darinka Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 (COBISS)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]