Adergas
Adergas | |
|---|---|
 Cerkev Marijinega oznanjenja z nekdanjim samostanom | |
  Adergas Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°16′15.67″N 14°27′53.8″E / 46.2710194°N 14.464944°EKoordinati: 46°16′15.67″N 14°27′53.8″E / 46.2710194°N 14.464944°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Gorenjska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Cerklje na Gorenjskem |
| Površina | |
| • Skupno | 1,8 km2 |
| Nadm. višina | 422,7 m |
| Prebivalstvo (1. januar 2020)[1] | |
| • Skupno | 253 |
| • Gostota | 140 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si, OSM |
Adergas je gručasto naselje v Občini Cerklje na Gorenjskem.
Ime vasi Adergas zveni nemško, a nemščina te besede ne pozna. »An der Gasse« pomeni na ulici, »An der Grass« pa na travi (na trati). Blizu je namreč vas Trata, s podružnično cerkvijo svete Marjete, ki je že leta 1163 pridobila pravice župnijske cerkve. Vas Adergas naj bi ustanovile bogate nemške nune, ki so prišle sem leta 1238 in pokupile zemljišča, na katerih so si hlapci zgradili hiše. Obstaja več razlag izvora imena Adergas.
Leži na severnem robu Kranjskega polja v podgorskem kotliču pod Štefanjo goro. Dostopna je po cesti, ki se v Trati pri Velesovem oziroma v Češnjevku odcepi od ceste Visoko - Cerklje na Gorenjskem. Južno od naselja je grič Obla gorica, severno pa dolina Graben. Kraj sestavlja ena sama ulica imenovana isto kot kraj, torej Adergas.
Leta 1964 so na njegovem vzhodnem pobočju zgradili smučarsko skakalnico.
Nad vasjo je nekdaj stal grad Kamen (Frauenstein). Zgradili so ga kamniški gospodje, ministeriali andeških grofov. Razdejali so ga Turki leta 1472, danes so še vidne razvaline.
V naselju stoji samostan Adergas z župnijsko cerkvijo Marijinega oznanjenja Velesovo. Prvotni ženski dominikanski samostan so leta 1238 ustanovili oglejski patriarhi. Ob turškem napadu leta 1471 je bil močno poškodovan. Sedanjo podobo je dobil v letih od 1732 do 1771, ko so ga obnovili po projektih Zullianija.
Adergas se je nekdaj po samostanu imenoval Marijina Dolina. Po ukinitvi je bila v objektu vojaška bolnica, za njo pa sedež gosposke.
V Adergasu je leta 1814 umrl in je tu pokopan glasbenik in nabožni pisatelj Maksimiljan Redeskini.
Okolica[uredi | uredi kodo]
Nad vasjo, pravzaprav tik nad samostanom je nekoč stal Grad, imenovan Kamen. Danes je na griču vidnih samo še nekaj ostankov zidov.
Iz vasi gre proti severu več poti na lepo teraso s cerkvijo Sv. Štefana, na vrhu Štefanje gore. Privlačna je zlasti široka pot mimo ostankov gradu. Ob poti je več nabožnih simbolov, med njimi tudi lepo znamenje na razpotju dveh steza v vršnem območju gore.
Galerija slik[uredi | uredi kodo]
Dolina Adergasa
Večer pri samostanu
Pogled na samostan od JZ
Znamenje na razpotju pod Štefanjo goro
Viri[uredi | uredi kodo]
- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
- Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1968
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Černe, Andrej Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS d.d., Ljubljana, 1996, (COBISS)
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo - izbrani kazalniki, naselja, Slovenija, letno". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 28. april 2021.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
