Letališče Konstantin Veliki - Niš

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Letališče Konstantin Veliki - Niš

Аеродром Константин Велики Ниш
Nisairportlogo.png
Niš – Airport.jpg
Povzetek
Tip letališčaMednarodno
UpraviteljJP Airports of Serbia
SlužiNiš
LokacijaMedoševac in Popovac, Srbija
Baza zaAir Serbia
Nadmorska višina AMSL198 m
Koordinati43°20′14″N 021°51′13″E / 43.33722°N 21.85361°E / 43.33722; 21.85361Koordinati: 43°20′14″N 021°51′13″E / 43.33722°N 21.85361°E / 43.33722; 21.85361
Spletna strannis-airport.com
Zemljevid
INI se nahaja v Srbija
INI
INI
Lokacija letališča v Srbiji
Vzletno-pristajalna steza
Smer Dolžina (m) Površina
11R/29L 2,500 Asfalt
11L/29R 1,700 Trava
Statistika (2019)
Št. potnikov422.255 Rast 20%
Št. letov1.967 Rast 39%
Št. ton tovora1.180 ton Rast 71.5%
Viri: Serbian AIP at Eurocontrol[1]
Official website[2][3]
JP Airports of Serbia
ImeЈП Аеродроми Србије
TipPodjetje v državni lasti
PanogaStoritve za potrošnike
Ustanovitev25. april 1990 (JP Airport Niš)
18. oktober 2019 (JP Airports of Serbia)
SedežVazduhoplovaca 24, Niš, Srbija
ObmočjeSrbija
Ključni ljudjeDušan Knežević (Direktor)
StoritveLetališke operacije
PrihodekRast €2,68 million (2017)[4]
Čisti dobičekRast €0,41 million (2017)[4]
Skupno premoženjeRast €6,05 million (2017)[5]
Lastniški kapitalRast €2,69 million (2017)[5]
Lastnik(i)Vlada Srbije (100.00%)
Št. zaposlenih115 (2017)
Reference: Business ID: 07343914
Tax ID: 101531405
[6]

Letališče Konstantin Veliki - Niš (srbsko Аеродром Константин Велики Ниш/Aerodrom Konstantin Veliki Niš) (IATA: INIICAO: LYNI), se nahaja 4 km severozahodno od središča mesta Niš v predmestju Medoševaca in Popovaca. Je drugo največje in drugo najbolj zasedeno letališče v Srbiji, takoj za Letališčem Nikola Tesla Beograd.[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodnja leta[uredi | uredi kodo]

Prvo letališče, ki je služilo mestu Niš, je bilo ustanovljeno leta 1910, blizu vasi Donje Međurovo. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je takratna nacionalna letalska družba Aeroput letališče uporabljala za civilno službo. Leta 1935 je Aeroput vključil postanek v Nišu v svoji, takrat domači, progi, ki je povezovala Beograd s Skopjem.[7]

Med in po drugi svetovni vojni so letališče uporabljali kot vojaško oporišče. Med drugimi enotami je bila baza za 63. padalsko brigado in 119. helikoptersko brigado. Del letališča še vedno uporabljaVojno letalstvo in zračna obramba Srbije. Leta 1952 so na mestu današnjega letališča zgradili prvo betonsko vzletno-pristajalno stezo, dolgo 1,500 m in jo uporabljali za vojaške lete. Da bi ohranili korak z razvojem vojaških in civilnih zrakoplovov, je bila leta 1972 dolžina vzletno-pristajalne steze podaljšana na 2.200 m za namestitev večjih sodobnih gospodarskih zrakoplovov.[8]

Leta 1970 so letališče uporabljali za občasne prevoze do obale Jadrana. Do osemdesetih let prejšnjega stoletja je ta občasna služba privedla do tega, da so lokalne oblasti prepoznale potrebe prebivalcev Niša in Južne ter Vzhodne Srbije ter upoštevale gospodarski razvoj mesta. Združenje gospodarskih in političnih subjektov je pripravilo podrobne pogoje in leta 1986 sprejelo odločitev o ustanovitvi subjekta "Letališče Niš".[8]

Končna zgradba in pomožni podporni objekti so bili zgrajeni in odprti leta 1986. Ta projekt je vključeval tudi asfaltno prevlečeno vzletno-pristajalno stezo in vgrajen sistem luči, ki so omogočale vizualno vodenje spuščanja letal ponoči. Zanimiv podatek je, da razvoja zračnega prometa v Nišu ni začela le JAT Yugoslav Airlines, temveč tudi slovensko podjetje Inex-Adria Airways (danes Adria Airways), čeprav sta bili takrat obe domači letalski družbi.

Razpad Jugoslavije v začetku devetdesetih let je močno zmanjšal število potovanj do Jadranskega morja, Ljubljane in Zagreba, nekdaj najprometnejših zračni poti iz Niša. Sledile so sankcije Združenih narodov, uvedene proti Srbiji in Črni gori, vključno z prepovedjo mednarodnih letalskih potovanj. V teh okoliščinah je obseg prometa dosegel najnižjo točko, edini leti so potekali v poletnem času do letališča Tivat. Leta 1998 se je obseg prometa povečal zaradi velike količine zračnega prometa iz mednarodnega letališča v Prištini, ki je bil izven uporabe zaradi številnih meglenih dni, v katerih je promet uspešno potekal iz Niša. Letališče je bilo močno poškodovano med Natovim bombardiranjem Jugoslavije leta 1999

Letališče so ponovno odprli leta 2003 s finančno pomočjo norveške vlade. Škoda, ki je nastala med bombnim napadom, je bila sanirana, vključno z izgradnjo novega nadzornega stolpa in obnovo terminala.

Leta 2004 sta Jat Airways in Montenegro Airlines nadaljevala polete iz Niša v Zürich, Pariz in Tivat. Leta 2010 je Wind Jet začel opravljati lete z letališčem v Forliju v Italiji, medtem ko je Montenegro Airlines dnevno opravljal lete  v Podgorico. Pot do Podgorice je bila leta 2013 ukinjena zaradi majhnega števila potnikov. Več kot dve leti (2014–2015) so bili leti iz in v Niš le čarterski.

Nedavni razvoj[uredi | uredi kodo]

Povečano število prometa se je začela leta 2015, ko je nizkocenovna letalska družba Wizz Air začela opravljati lete v Basel in Malmö. Kmalu zatem je Ryanair temu sledil in napovedal polete v Berlin. Leta 2016 sta tako Wizzair kot Ryanair napovedala več letov iz Niša, oziroma Wizzair v Dortmund, Eindhoven, Memmingen in Ryanair v Weeze, Bergamo in Bratislavo. Kmalu po uvedbi teh letov je Niš doživel trimestno rast potniškega prometa, kar je preseglo prejšnji rekordni podatek. Oktobra 2016 je Turkish Cargo, letalski prevoznik za prevoz tovora, ki je del Turkish Airlines, začel redni tovorni promet med Nišom in Istanbulom.[9] Novembra 2016 so družbe Swiss International Air Lines napovedale lete v Zürich, ki jih upravlja Airbus 320. Švicarji so decembra 2016 dobili neposredno konkurenco, ko je Germania Flug napovedala lete v Zürich, ki jih je od junija 2017 začel upravljati Airbus 319.

Decembra 2016 je bilo objavljeno, da je letališče Konstantin Veliki začelo prenovo svojega terminala s širitvijo prostora za prijavo in vkrcanje, pa tudi z izgradnjo nove zunanjosti in pritrditvijo strehe. Projekt skupaj financirajo vlada Srbije in lokalne oblasti.[10]

Januarja 2018 je srbska vlada podelila 25-letno koncesijo največjega srbskega letališča Nikola Tesla beograjsko-francoskemu letališkemu operaterju Vinci Airports za vsoto 501 milijonov evrov.[11]

V okviru dogovora so ostala tri srbska civilna letališča (letališče Konstantin Veliki Niš, letališče Užice-Ponikve in letališče Morava) omejena, kadar gre za letno širitev potniškega toka; v naslednjih 12 letih jim je dovoljeno povečati število potnikov na največ 1 milijon.[12]

Obstajajo načrti, da bi se letališče Konstantin Veliki Niš povezalo s še dvanajstimi evropskimi mesti, potem ko bo srbska vlada objavila dokument o javnih interesih. Podjetjem z najboljšimi ponudbami bo dodeljenih 5 milijonov evrov. Dvanajst destinacij v javnem interesu so Frankfurt, Rim, Hannover, Ljubljana, Bologna, Budimpešta, Göteborg, Friedrichshafen, Karlsruhe, Salzburg, Nürnberg, in Tivat.[13]

Letalske družbe in destinacije[uredi | uredi kodo]

Potniki[uredi | uredi kodo]

Naslednje letalske družbe na letališču Niš opravljajo redne in čarterske lete:

Letalske družbeDestinacije
Air Serbia Bologna, Friedrichshafen, Gothenburg, Hahn, Hannover, Karlsruhe/Baden-Baden, Ljubljana, Nuremberg, Rome–Fiumicino, Salzburg
Redni leti: Tivat
Ryanair Bergamo, Berlin–Schönefeld, Bratislava, Malta
Wizz Air Basel/Mulhouse, Dortmund, Memmingen, Malmö, Dunaj[14]

Tovor[uredi | uredi kodo]

Letalske družbeDestinacije
Turkish Cargo Istanbul–Atatürk[15]

Statistika[uredi | uredi kodo]

Notranjost terminala (pred prenovo)
Vstopna točka
Brezcarinska trgovina na letališču Niš
Leto Št. potnikov Sprememba Št. letov Sprememba Tovor (t) Sprememba
2004 19.040 Rast 927% 284 Rast 13% 147 Rast
2005 26.787 Rast 41% 315 Rast 11% 452 Rast 207%
2006 35.518 Rast 33% 382 Rast 12% 112 Upad 75%
2007 30.453 Upad 14% 456 Rast 19% 448 Rast 300%
2008 22.870 Upad 24% 353 Upad 23% 163 Upad 64%
2009 17.159 Upad 25% 349 Upad 1% 390 Rast 139%
2010 23.627 Rast 38% 558 Rast 60% 1.554 Rast 298%
2011 25.112 Rast 6% 591 Rast 6% 705 Upad 66%
2012 27.426 Rast 9% 781 Rast 32% 322 Upad 54%
2013 21.700 Upad 21% 497 Upad 36% 343 Rast 10%
2014 1.335 Upad 93% 271 Upad 45% 285 Upad 19%
2015 36.200 Rast 2,611% 526 Rast 94% 553 Rast 91%
2016 124.917 Rast 345% 722 Rast 37% 1.967 Rast 355%
2017 331.582 Rast 165.4% 1.477 Rast 104.6% 2.537 Rast 29.3%
2018 351.582 Rast 6.0% 1.417 Upad 4% 688 Upad 74.5%
2019 422.255 Rast20,0% 1.967 Rast 39.0% 1.180 Rast 71.5%
2020 (Jan. - Feb.) 78.772 Rast 61% 388 Rast 99% 56077 Rast 14%
Vir: [16][17]

Center za odzivanje v sili[uredi | uredi kodo]

Srbsko ministrstvo za notranje zadeve in rusko ministrstvo za izredne razmere sta leta 2009 na letališču ustanovila skupni center za odzivanje v sili. Leta 2011 sta bila v center poslana ruska Mil Mi-26 in Berijev Be-200 zaradi letalskih gasilskih dolžnosti.[18] Center je bil dokončan in začel delovati leta 2012.[19]

Prometne povezave[uredi | uredi kodo]

Avtobus[uredi | uredi kodo]

Letališki avtobus (stari tip)

Obstajata dve avtobusni liniji, ki povezuje letališče z večino niških predmestjih - linija 34A (letališče-centralna avtobusna postaja-osrednja železniška postaja-letališče) in 34B (letališče-centralna železniška postaja-centralna avtobusna postaja-letališče). Ena sama vozovnica stane 60 dinarjev (0,51 evra) in jo je mogoče kupiti v avtobusu. Avtobusi so na voljo vsakih 30 minut.[20]

Taksi[uredi | uredi kodo]

Taksi storitev je na voljo kadar koli za katero koli mesto ali kraj.

Najem avtomobila[uredi | uredi kodo]

Na letališču je na voljo osem agencij za najem avtomobilov.[21]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 "EAD Basic - Error Page". www.ead.eurocontrol.int.
  2. Niš Constantine the Great Airport. "Official website" (srbščina). Pridobljeno dne 2007-05-04. od dne April 2018[slepa povezava]
  3. "Statistics - Nis Constantine the Great Airport".
  4. 4,0 4,1 "БИЛАНС СТАЊА (2017) - JP Aerodrom Niš". apr.gov.rs (srbščina). Pridobljeno dne 29. september 2018.
  5. 5,0 5,1 "БИЛАНС СТАЊА (2017) - JP Aerodrom Niš". apr.gov.rs (srbščina). Pridobljeno dne 29 September 2018.
  6. "Основни подаци о привредном друштву". apr.gov.rs (srbščina). Serbian Business Registers Agency. Pridobljeno dne 24 February 2018. od dne April 2020[slepa povezava]
  7. Drustvo za Vazdusni Saobracaj A D – Aeroput (1927-1948) at europeanairlines.no
  8. 8,0 8,1 "History - Nis Constantine the Great Airport".
  9. "Serbia: Turkish Cargo make Nis airport its regional center - Transport - ANSAMed.it". www.ansamed.info.
  10. "EX-YU Aviation News".
  11. "Pala odluka: Kome će "Nikola Tesla"". b92.net (srbščina). Tanjug. 5 January 2018. Pridobljeno dne 26 January 2018.
  12. Miladinović, Z. (17 January 2018). "Najava novog "gušenja"". danas.rs (srbščina). Pridobljeno dne 26 January 2018.
  13. "Vlada odlučila: Od 1. jula 12 PSO linija na "Konstantinu Velikom"; Knežević: Sledeće godine očekujemo više od pola miliona putnika". tangosix.rs.
  14. "Wizz Air delays Belgrade resumption". www.exyuaviation.com. Pridobljeno dne 25 March 2020.
  15. https://www.visokogradnja.rs/kargo-loader_en.html
  16. http://nis-airport.com/en/traffic-figures/ Airport traffic figures
  17. Niš, Fly From. "FLY FROM NIŠ: Wizz Air bez zamerki, rukovodstvo aerodroma očekuje nove linije".
  18. "Russian water bomber, helicopter land in airport in south". B92. 30 August 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 November 2012. Pridobljeno dne 30 August 2011.
  19. "Serbia and Russia launch joint emergency center". B92. 25 April 2012. Pridobljeno dne 31 July 2013.
  20. http://www.jgpnis.com/red-voznje/
  21. "Rent a Car". Niš Constantine the Great Airport. Pridobljeno dne 11 August 2019.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Več gradiva o temi Niš Constantine the Great Airport v Wikimedijini zbirki