Nürnberg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nürnberg
Mesto
Pogled na stari del mesta

Zastava

Grb
Nürnberg is located in Nemčija
Nürnberg
Nürnberg
Geografska lega Nürnberga v Nemčiji
Koordinati: 49°27′0″N 11°5′0″E / 49.45000°N 11.08333°E / 49.45000; 11.08333Koordinati: 49°27′0″N 11°5′0″E / 49.45000°N 11.08333°E / 49.45000; 11.08333
Država Zastava Nemčije Nemčija
Zvezna dežela Zastava Bavarske Bavarska
Administrativna regija Srednja Frankovska
Okrožje urbano okrožje
Upravljanje
 • Nadžupan Ulrich Maly
Površina
 • Mesto 186,38 km2
Nadmorska višina 309 m
Prebivalstvo (31. december 2011)[1]
 • Mesto 510.602
 • Gostota 2.700 preb./km2
 • Metropolitansko obm.[1] 3.500.000
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštne številke 90001–90491
Omrežna skupina 0911
Spletna stran www.nuernberg.de

Nürnberg je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren-Majna-Donava v nemški deželi Bavarski, v upravnem območju Srednja Frankonija, približno 170 km severno od Münchna. Je drugo največje mesto na Bavarskem (za Münchnom) in največji v Frankoniji (nemško Franken). Ima 509.975 prebivalcev (december 2015), kar ga uvršča med štirinajst največjih mest Nemčije. Urbano območje vključuje tudi Fürth, Erlangen in Schwabach (skupaj 763,854 prebivalcev). Evropsko metropolitansko območje Nürenberg ima okoli 3,5 milijona prebivalcev.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Začetki mesta[uredi | uredi kodo]

Prvi sledovi naselja v bližini današnjega glavnega trga so datirani okoli 850. Kdaj je bilo mesto ustanovljeno ni znano, da bi bilo na križišču glavnih cest 1000-1040 z ohranjanjem obmejne regije med Saške, Bavarske, vzhodne Frankonije in Češke. Tu se nahaja več zgodnjih centrov poselitve. To verjetno vključuje dva kraljeva dvora okoli sv. Egidija in Jakoba ter območje med cerkvijo sv. Sebalda in gradom. [2] Naselje je bilo v začetku trg.

Nürnberg je bil prvič dokumentirano omenjen kot Nuorenberc leta 1050, lokacija cesarskega gradu med Vzhodnimi Franki in bavarsko marko Nordgau, v tako imenovanem Sigena dokumentu cesarja Henrika III. Salijca. [3]. Kot cesarsko oporišče je Nürenberški grad (Kaiserburg) kmalu postal pomemben za cesarstvo. 1065 je Henrik IV. mesto in okolico preoblikoval iz Reichsgut kot svoj blutgerichts in upravno okrožje. Konrad III. (1138–1152, Staufovci) je podelil na novo urejeno grofijo (Burggrafschaft) s sodnimi in upravnimi nalogami grofom Edelfreien iz Raaba (iz Spodnje Avstrije), ki je po izgubi moške linije leta 1190/91 prešla v roke Friderika I., Nürnberg-Zollern, zadnjega grofovega sina iz hiše Hohenzollern.

Srednji vek[uredi | uredi kodo]

Staro obzidje Nürnberga

Od 1050 do 1571 se je mesto razširilo in dramatično povečalo pomen zaradi svoje lege ob glavnih trgovskih poteh. Od konca 12. stoletja do medvladja (1254-73), se je moč grofov zmanjšala zaradi cesarjev Hohenstaufen, ki so od 1173/74 prenesli nevojaška pooblastila kastelanom, z mestno upravo in z občinskim sodiščem ter cesarskim županom (nemško: Reichsschultheiß). V napeti odnosih med grofi in kastelani, s postopnim prenosom pooblastil na slednje v poznem 14. in zgodnjem 15. stoletja, je končno izbruhnilo odprto sovraštvo, ki je v veliki meri vplivalo na zgodovino mesta.

Cesarski grad

Nürnberg se pogosto omenja, kot "neuradno glavno mesto" Svetega rimskega cesarstva, še posebej zato, ker sta parlament (Reichstag) in sodišče delovala na Nürnberškem gradu. Nürnberški parlament je bil pomemben del upravne strukture imperija. Vse večje povpraševanje po kraljevem dvoru in večji pomen mesta je pritegnil večjo trgovino in obrt. Z Velikim osvobodilnim pismom je cesar Friderik II. Nürnbergu leta 1219 podelil status svobodnega cesarskega mesta, skupaj z mestnimi pravicami, cesarsko neposrednostjo (Reichsfreiheit), privilegij do kovanja denarja in neodvisno davčno politiko in s tem skoraj v celoti odstranil mesto iz pristojnosti grofov. Nürnberg je, skupaj z Augsburgom, kmalu postal eden od dveh velikih trgovskih centrov na poti iz Italije v severni Evropo. Leta 1298 so bili Judje v mestu obtoženi oskrunjenja gostiteljev, zato jih je bilo 698 ubitih v enem od številnih Rintfleisch pokolov. Za pokolom leta 1298 je bila tudi želja, da se združi severni in južni del mesta, ki ju je delila reka Pegnitz. Judje nemških dežel so utrpeli številne pokole v letih kuge. Leta 1349 so bili nürnberški Judje ponovno podvrženi pogromu. [4] Bili so zažgani na grmadi ali izgnani. V nekdanji židovski četrti je bila zgrajena tržnica. [5]

Kuga je vrnil v mesto v letih 1405, 1435, 1437, 1482, 1494, 1520 in 1534. [6]

Nürnberg leta 1493
(iz Schedelsche Weltchronik).

Največje koristi je Nürnberg dočakal v 14. stoletju; vključno z Zlato bulo Karla IV. leta 1356, poimenovanjem mesta, kjer so na novo izvoljeni nemški kralji sklicali svoj prvi parlament. Karel je bil zaščitnik Marijine cerkve (Frauenkirche), zgrajene med letoma 1352 in 1362 (arhitekt je bil verjetno Peter Parler), kjer je cesarski dvor opravljal čaščenje med svojim bivanjem v Nürnbergu. Kraljevska in cesarska povezava se je okrepila, ko ji je Sigismund Luksemburški podelil cesarske insignije, ki so ostale v Nürnbergu od leta 1423 do leta 1796, ko so prodirajoče francoske čete zahtevale njihovo odstranitev v Regensburg in od tam na Dunaj.

Leta 1349 so se člani cehov neuspešno uprli patricijem v rokodelskem uporu (Handwerkeraufstand), trgovci in nekateri svetniki so jih podprli, kar je privedlo do prepovedi kakršnekoli samoorganizacije obrtnikov v mestu in odpravi cehov; sindikati so bili razpuščeni in oligarhi so ostali na oblasti, saj je bil Nürnberg svobodno mesto. Karel IV. je dodelil mestu pravico, da samostojno sklepa zavezništva, s čimer je bil politično enakopraven s knezi cesarstvom. Pogosti boji z grofi so povzročali trajno škodo razvoju mesta. Potem ko je bil v požaru leta 1420 grad uničen je, kot fevd med Friderikom IV. (od leta 1417 grof Brandenburški) in vojvodom Bavaria-Ingolstadt, ruševine in pripadajoč gozd kupilo mesto (1427), in s tem pridobilo suverenost znotraj njegovih meja. S temi in drugimi prevzemi si je mesto nabralo veliko ozemlje. Husitske vojne, ponovitev črne smrti leta 1437 in prva vojna mejne grofije, je povzročilo resen padec prebivalstva sredi 15. stoletja. Na začetku 16. stoletja, je mesto vodil Albert IV, vojvoda Bavaria-München, v nasledstveni vojni za Landshut in pridobil znatno ozemlje, kar okoli 64,7 km2, tako da je postalo eno največjih cesarskih mest. V srednjem veku je bil Nürnberg kulturno bogat, raznolik in vpliven. [7]

Zgodnja moderna doba[uredi | uredi kodo]

Karta Nürnberga, 1648

Kulturni razcvet Nürnberga v 15. in 16. stoletju, ga je naredil za središče nemške renesanse. Leta 1525 je sprejel protestantsko reformacijo in leta 1532 podpisan Nürnberški verski mir, s katerim so luterani pridobili pomembne koncesije. Med revolucijo proti Karlu V. leta 1552 je Nürnberg poskušal kupiti svojo nevtralnost, vendar pa je bilo mesto napadeno brez vojne napovedi in bilo prisiljeno v neugoden mir. Z Augsburškim verskim mirom je lastnino protestantov potrdil cesar, njihove verske privilegije razširil in potrdil njihovo neodvisnost od škofa iz Bamberga, v 1520-ih pa tudi sprejeta tudi sekularizacija samostanov.

Wolffscher Bau stara mestna hiša

Državne afere v začetku 16. stoletja, razvoj drugih trgovskih poti in okostenelost družbene hierarhije in pravnih struktur je prispevala k zmanjšanju trgovine. Pogosto gostovanje cesarskih, švedskih in vojakov Lige, finančni stroški vojne ter ustavitev trgovanja, je povzročilo nepopravljivo škodo mestu in prepolovitvi prebivalstva. Leta 1632 je mesto, ki so ga zasedle sile Gustava II. Adolfa Švedskega, premagalo vojsko cesarskega generala Albrechta von Wallensteina. Mesto je po vojni nazadovalo in si opomoglo šele v 19. stoletju, ko je zraslo kot industrijsko središče. Po tridesetletni vojni je zacvetela tudi arhitektura in kultura - sekularna baročna arhitektura kaže razporeditev civilnih vrtov zgrajenih zunaj mestnega obzidja in v protestantskem mestu se obnovi cerkev sv. Egidija, ki jo je uničil požar na začetku 18. stoletja, in velja za pomemben prispevek k baročni cerkveni arhitekturi Srednje Frankonije.

Po tridesetletni vojni je Nürnberg poskušal ostati ločena od zunanjih vplivov, vendar so prispevki, ki so jih zahtevale avstrijska nasledstvena vojna in sedemletna vojna in omejitev uvoza in izvoza, odvzeli mestu številne trge. Bavarski volilni knez Karel Teodor, si je prisvojil del zemljišča, pridobljenega od mesta v vojni za Landshut skozi dedovanje, za katerega je Bavarska ohranila svojo pravico; tudi Prusija je zavzela del ozemlja. Zaradi povzročene šibkosti, je mesto zahtevalo, da se je treba vključiti v Prusijo, a je Friderik Viljem II. Pruski to zavrnil, ker se je bal užaliti Avstrijo, Rusijo in Francijo. Na parlamentu leta 1803 je bila potrjena neodvisnost Nürnberga, toda na podpisu Renske zveze 12. julija 1806, je bilo dogovorjeno, da se mesto izroči Bavarski z 8. septembrom, ta pa zagotovi plačilo amortizacije 12,5 milijona guldnov javnega dolga.

Po veliki francoski vojni[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Kraljevina Bavarska.
Staro mesto Nürnberg v 19. st.
Lokomotiva Adler je bila prva, ki je vozila med Nürnbergom in Fürthom.

Po padcu Napoleona je mestna trgovina in obrt oživela; spretnost njenih prebivalcev, skupaj s svojo ugodno lego je kmalu prineslo uspeh, še posebej po tem, ko je bil njen javni dolg priznan kot del bavarskega nacionalnega dolga. Potem ko je bilo vključeno v katoliško državo, je bilo mesto prisiljeno, da se vzdrži nadaljnje diskriminacije katolikov, ki so bili izključeni iz pravic do državljanstva. Katoliški obredi, ki so jih vodili duhovniki tevtonskega reda, pogosto z velikimi težavami, so se odvijali v mestu. Potem, ko je leta 1806 njihove posesti zasegla bavarska vlada, so jih dali 1809 Mariji cerkvi; leta 1810 je bila vzpostavljena prva katoliška župnija, ki je leta 1818 štela 1.010 duš.

Leta 1817 je bilo mesto vključeno v okrožje Rezatkreis (imenovano po reki Fränkische Rezat), ki se je 1. januarja 1838 preimenovala v Srednjo Frankonijo (nemško: Mittelfranken). Prva nemška železnica, bavarska Ludwigsbahn, od Nürnberga do bližnjega Fürtha, je bila odprt leta 1835. Ustanovitev železnic in vključitev Bavarske v Zollverein (iz 19. stoletja nemška carinska unija), je trgovini in industriji odprlo pot do večje blaginje. Leta 1852 je bilo že 53.638 prebivalcev. Nekoliko pozneje je postalo najbolj pomembno industrijsko mesto Bavarske in eno najbolj uspešnih mest v južni Nemčiji. Leta 1905 je njegovo prebivalstvo z več predmestji, štelo že 291.351.

Obdobje nacizma[uredi | uredi kodo]

Nürnberški miting, 1935

Nürnberg je imel velik pomen v nacistični Nemčiji. Zaradi pomembnosti mesta v času Svetega rimskega cesarstva in njegovega položaja v središču Nemčije, je nacistična stranka izbrala mesto za velike shode svoje strankeNürnberški mitingi. Zborovanja so potekala 1927, 1929 in letno od 1933-1938. Po vzponu Adolfa Hitlerja na oblast leta 1933 so nürenberški mitingi postali velik nacistični propagandni dogodek, središče nacističnih idealov. Miting leta 1934 je posnela Leni Riefenstahl kot propagandni film imenovan Triumph des Willens (Triumf volje). Na mitingu leta 1935 je Hitler izrecno odredil sklic Reichstaga v Nürnbergu, da je uveljavil antisemitske Nürnberške zakone, ki so preklicali nemško državljanstvo vsem Judom in drugim ne-Arijcem. Številni prostori so bili zgrajeni izključno za te sklope, od katerih nekateri niso bili dokončani. Danes je v mestu še vedno mogoče videti številne primere nacistične arhitekture. Mesto je bil tudi dom nacističnega propagandista [Julius Streicher|Juliusa Streicherja]], izdajatelja časopisa Der Stürmer.

Karta centra mesta z območjem uničenja
Mesto po bombardiranju, 1945

Med drugo svetovno vojno je bil Nürnberg sedež Wehrkreis (vojaško okrožje) XIII. in pomembno mesto za vojaško proizvodnjo, vključno letal, podmornic in motorjev za tanke. Tukaj se je nahajala tudi podružnica koncentracijskega taborišča Flossenburg. Razširjeno je bilo suženjsko delo. Mesto je bilo močno poškodovano pri strateškem bombardiranju zavezniških od leta 1943 do 1945. 29. marca 1944 je RAFutrpel svoje najtežje izgube pri bombardiranju Nemčije. Od več kot 700 letal, so jih 106 sestrelili ali so padli na poti domov v svoje baze in več kot 700 moških so pogrešali, kar 545 pa jih je umrlo. Več kot 160 je postalo vojnih ujetnikov. [8] 2. januarja 1945 je bilo srednjeveško mestno jedro sistematično bombardirano od Royal Air Force in ameriške Air Forces in približno devetdeset odstotkov mesta je bilo uničeno v samo eni uri, 1.800 prebivalcev ubitih in približno 100.000 razseljenih. V februarju 1945 so sledili dodatni napadi. Nürnberg je bilo močno utrjeno mesto, ki je kapituliralo po hudi bitki, ki trajala od 17. do 21. aprila 1945, ko so se pehotne divizije borile od hiše do hiše in ulico za ulico, kar je povzročilo dodatno urbano opustošenje že tako uničenih zgradb. Kljub tej intenzivni stopnji uničenja so mesto po vojni obnovili v približno predvojnem videzu, vključno z obnovo nekaterih srednjeveških zgradb. [9] Vendar pa je več kot polovica zgodovinskega videza centra in predvsem severovzhodna polovica starega cesarskega svobodnega mesta izgubljena za vedno.

Nürenberški procesi[uredi | uredi kodo]

Tožene stranke v klopeh
Glavni članek: Nürnberški procesi.

Med letoma 1945 in 1946 so nemške oficirje, ki so sodelovali pri vojnih zločinih in zločinih proti človeštvu postavili pred mednarodno sodišče v Nürnberških procesih. Sovjetska zveza je želela da bi sojenje potekalo v Berlinu, vendar je bil Nürnberg izbran kot mesto za sojenje za posebne namene:

  • Mesto je bilo prostor mitingov nacistične stranke in tu so bili sprejeti zakoni, ki so Judom vzeli državljanstvo. mesto je imelo simbolen pomen zaradi česar je kraj nacistične smrti.
  • Pravosodna palača je bila prostorna in večinoma nepoškodovana (ena izmed redkih, ki je ostala v veliki meri nedotaknjena kljub obsežnim bombardiranjem). Že tako veliko sodno dvorano je bilo razmeroma enostavno razširiti z odstranitvijo stene na nasprotnem koncu klopi, s čimer so vključili sosednjo sobo. Velik zapor je tudi del kompleksa.
  • Kot kompromis je bilo dogovorjeno, da bo Berlin postal stalni sedež Mednarodnega vojaškega sodišča in da bo prvo sojenje (več je bilo načrtovanih) potekalo v Nürnbergu. Zaradi hladne vojne do poznejših sojenje nikoli ni prišlo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Karta Nürnberga

Nürnberg se nahaja na obeh straneh reke Pegnitz, ki teče okoli 80 kilometrov severovzhodno od mesta in prečka urbano območje v dolžini približno 14 kilometrov od vzhoda do zahoda. Na območju starega mestnega jedra, je reka močno kanalizirana. V sosednjem Fürthu Pegnitz in Rednitz tečeta skupaj in tvorita Regnitz. Še posebej na severu in severozahodu Nürnberga je pokrajina močno spremenjena od naplavin reke Pegnitz. Na severu leži Knoblauchsland, pomembno področje zelenjadarstva. Na jugu, vzhodu in severu mesta se razteza gozd Reichswald.

Podlaga Nürnberga je izdelana iz mehkega peščenjaka, ki je nastal v poznem u. Severovzhodno od Nürnberg je Frankovska Švica (Fränkische Schweiz), nizko gorovje z nadmorsko višino približno 600 metrov. Mestno območje obseha okoli 186,38 km². Nekaj starih vasi sedaj sodi v mesto, na primer Grossgründlach, Kraftshof, Thon in Neunhof na severozahodu; Ziegelstein na severovzhodu, Altenfurt in Fischbacha na jugovzhodu in Katzwang, Kornburg na jugu. Langwasser je moderno predmestje.

Nürnberg ima oceansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija: Cfb), na katerega vpliva celinska lega in višje nadmorske višine, ki povzročajo sezonske razlike, ki spominjajo na celinsko podnebje, čeprav so zime nekoliko milejše. Padavine so enakomerno razporejene skozi celo leto, čeprav sta februar in april po navadi malo bolj suha kot julij.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Nürnberg je za mnoge ljudi je še vedno povezan s tradicionalnimi medenjaki (Lebkuchen), klobasami in ročno izdelanimi igračami. Žepne ure – Nürnberger Ei - so tu nastale v 16. stoletju, delo Petra Henleina. V 19. stoletju Nürnberg postal "industrijsko srce" Bavarske s podjetji kot sta Siemens in MAN. Nürnberg je še vedno pomembno industrijsko središče z močnim položajem na trgih srednje in vzhodne Evrope. Izdelki vključujejo električno opremo, mehanske in optične izdelke, motorna vozila, pripomočke za pisanje in risanje, pisarniški material in tiskovine. Mesto je močno na področju avtomatizacije, energije in medicinske tehnologije. Siemens je še vedno največji industrijski delodajalec v regiji Nürnberg, v mestu se nahaja tudi dobra tretjina raziskovalnih agencij. Mednarodni sejem igrač je največji te vrste na svetu. Mesto gosti tudi več specializiranih hi-tech sejmov, ki vsako leto privabljajo strokovnjake z vseh koncev sveta.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Hiša Albrechta Dürerja
Božični sejem s Schöner Brunnen

Nürnberg je bil že zgodaj središče humanizma, znanosti, tiska in mehanskih izumov. Mesto je veliko prispevalo k znanosti astronomije. Leta 1471 je Johannes Mueller iz Königsberga (Bavarska), kasneje imenovan Regiomontan, v Nürnbergu zgradil astronomski observatorij in objavil številne pomembne astronomske karte. Leta 1515 je Albrecht Dürer, po rodu iz Nürnberga, naredil lesoreze prvih kart zvezd severne in južne poloble, proizvedel prve tiskane zvezdne karte, ki jih je naročil Johannes Stabius, avstrijski kartograf. Okoli 1515 je Dürer objavil tudi "Stabiussche Weltkarte", prvo perspektivno risbo sveta. Morda najslavnejše, glavno delo Nikolaja Kopernika je bilo objavljeno v Nürnbergu leta 1543.

Tiskarji in založniki imajo dolgo zgodovino v Nürnbergu. Mnogi od teh založnikov so sodelovali z znanimi umetniki pri izdelavi knjige, ki jih je mogoče imenovati tudi umetniška dela. Leta 1470 je Anton Koberger odprl prvo evropsko tiskarno. Leta 1493 je izšla Schedelsche Weltchronik, znan tudi kot Nürnberška kronika, slikovna zgodovina sveta od ustanovitve do danes. Napisana je bila v lokalnem frankovskem narečju, delo Hartmanna Schedla in ima ilustracije Michaela Wohlgemutha, Wilhelma Pleydenwurffa in Albrechta Dürerja. Drugi so pospeševali geografsko znanje in potovanja z izdelavo zemljevidov. Pomembnejši med njimi je bil navigator in geograf Martin Behaim, ki je izdelal prvi svetovni globus.

Kiparji kot Veit Stoss, Adam Kraft in Peter Vischer so tudi povezani z Nürnbergom. Sestavljen iz uspešnih obrtnikov, je tukaj cvetel ceh Meistersinger. Richard Wagner je bil njihov najbolj znan član, Hans Sachs, junak opere Mojstri pevci Nürnberški (Die Meistersinger von Nürnberg). Baročni skladatelj Johann Pachelbel se je tukaj rodil in bil organist v cerkvi sv. Sebalda.

Akademija za likovno umetnost, ki se nahaja v Nürnbergu je najstarejša umetniška akademija v srednji Evropi in ima 350 letno tradicijo umetniškega izobraževanja.

Nürnberg je znan po svojem Božičnem trgu, ki vsako leto pritegne več kot milijon kupcev. Trg je znan po svojih ročno izdelanih okraski in dobrotah.

Muzeji[uredi | uredi kodo]

Dokumentacijski center v bivšem nacističnem kompleksu
Documentacijski center
Neues Museum, muzej moderne umetnosti in oblikovanja
Neues Museum
Germanisches Nationalmuseum
Renesančna umetnostna galerija v Germanskem narodnem muzeju
  • Germanski narodni muzej (Germanisches Nationalmuseum)
  • Hiša Albrechta Dürerja
  • Kunsthalle Nürnberg
  • Kunstverein Nürnberg
  • Muzej moderne umetnosti (Neues Museum Nürnberg)
  • Muzej igrač (Spielzeugmuseum)
  • Nüremberški transportni muzej

Kuhinja[uredi | uredi kodo]

Nürnberške Bratwurst (pečenice)

Nürnberg je znan po značilnih pečenicah (Bratwurst) pečenih na žaru.

Druga nürnberška posebnost so Nürnberger Lebkuchen - medenjaki, neke vrste ingverjevega peciva, ki se je predvsem okoli Božiča.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Nürnberški grad je eden s svojo zgodovino in arhitekturo najpomembnejša utrdba v Evropi: trije gradovi s stolpi nad mestom, vključno z osrednjim gradom, s stavbami svobodnega cesarstva na vzhodu in cesarskim gradom na zahodu.
  • Špital svetega Duha (Heilig-Geist-Spital). V centru mesta, na bregu reke Pegnitz, stoji Bolnica svetega Duha. Ustanovljena leta 1332 je bila ena največjih bolnišnic v srednjem veku. Gobavce so tukaj zadrževali na razdalji od drugih pacientov. Sedaj je v zgradbi dom starejših oseb in restavracija.
  • Hauptmarkt – glavni trg leži pred edinstveno gotsko Marijino cerkvijo (Frauenkirche) in zagotavlja slikovit prostor za znameniti Božični sejem. Glavna atrakcija na trgu je gotski Schöner Brunnen – lepi vodnjak, ki je bil postavljen okoli 1385, nato pa nadomeščen z repliko (izvirnik hranijo v Germanisches Nationalmuseum). Nespremenjen renesančni most Fleischbrücke – mesarski most - prečka Pegnitz v bližini.
  • Gotska Lorenzkirche dominira na južnem delu obzidanega mesta in je ena najpomembnejših zgradb v mestu. Glavni del je bil zgrajen okoli 1270-1350.
  • Še zgodnejša in prav tako impresivna je cerkev sv. Sebalda (Sebalduskirche) v severnem delu starega mesta.
  • Cerkev nekdanjega Katarininega samostana je ohranjen kot ruševina, je kartuzija integrirana v zgradbo Nationalmuseum Germanisches, kor nekdanje frančiškanske cerke je del sodobne stavbe.
  • druge cerkve, ki se nahajajo znotraj mestnega obzidja so: sv. Lovrenc, sv. Klara, sv. Marta, sv. Jakob Veliki, sv. Giles in av. Elisabeta.
  • Germanski narodni muzej (Germanisches Nationalmuseum) je največji nemški muzej kulturne zgodovine, med drugim so njegovi eksponati dela znanih slikarjev, kot so Albrecht Dürer, Rembrandt in Ernst Ludwig Kirchner.
  • Neues Museum Nürnberg je muzej moderne in sodobne umetnosti.
  • Walburga kapela in romanska dvojna kapela (kapelica z dveh etažah) sta del gradu.
  • Johannisfriedhof je srednjeveško pokopališče, ki vsebuje veliko starih grobov (Albrecht Dürer, Willibald Pirckheimer in druge). Rochusfriedhof ali Wöhrder Kirchhof so v bližini starega mestnega jedra.
  • Verižni most (Kettensteg) je prvi verižni most na evropski celini.
  • Živalski vrt se razteza na več kot 60 hektarjih v gozdu Nürnberger Reichswald.
  • Srednjeveška tržnica znotraj mestnega obzidja, kjer se prodaja obrtniško blago.
  • Prometni muzej: muzej državnih železnic (DB Museum), muzej komunikacij in Evropska pot industrijske dediščine (Europäischen Route der Industriekultur).
  • Območje mitingov nacistične stranke z dokumentacijskim centrom.

File:Nürnberg panorama.jpg|Nürnberg iz Spittlertor File:Nuremberg View Old Town.jpg|right| Cerkev sv.Sebalda in Nürnberški grad pozimi File:Nürnberg (9532545824) (3).jpg|Heilig-Geist-Spital (Hospic sv. Duha) File:Nuernberg Pilatushaus 001.JPG|Pilatushaus z gradom File:Nuremberg Aerial Tullnau Moegeldorf.JPG|Nürnberška poslovna četrt </gallery>

Transport[uredi | uredi kodo]

Mesto je lokacija ob številnih avtocest, železnic in vodna pot je prispevala k njeni naraščajočega pomena za trgovanje z Vzhodno Evropo The city's location next to numerous highways, railways, and a waterway has contributed to its rising importance for trade with Eastern Europe.

Mednarodne povezave[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Nürnberg je pobraten z:[10]

Pridružena mesta[uredi | uredi kodo]

Poleg uradnih partnerskih mest (sestra mest), obstaja več, s katerimi Nürenberg vzdržuje "dobre odnose":[19]

  • Klausen, Južna Tirolska, Italija, 1970
  • Gera, Nemčija, od 1988, ponovno 1997
  • Kalkudah, Šrilanka, 2005
  • Verona, Italija, 2006
  • Brašov, Romunija, 2006
  • Bar, Črna Gora, 2006

Sodelovanje[uredi | uredi kodo]

Nürenberg se ukvarja tudi s sodelovanjem z različnimi drugimi mesti na mednarodni ravni:[20][navedi vir]

  • Bologna, Italija, 2006
  • Changping, okrožje Fusui, Kitajska, 2006

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 "Key Data for Investors – City of Nuremberg" (pdf). Nuernberg.de. 2011. 
  2. ^ Birgit Friedel, Spuren der frühesten Stadtentwicklung, Birgit Friedel, Claudia Frieser, Nürnberg. Archäologie und Kulturgeschichte, 1999, Verlag Dr. Faustus, Büchenbach, str. 51}}
  3. ^ (v nemščini) Nürnberg, Reichsstadt: Politische und soziale Entwicklung (Political and Social Development of the Imperial City of Nuremberg), Historisches Lexikon Bayerns
  4. ^ "Black Death". JewishEncyclopedia.com
  5. ^ Cities and People: A Social and Architectural History, Mark Girouard, Yale University Press, 1985, p.69
  6. ^ Jerry Stannard, Katherine E. Stannard, Richard Kay (1999). Herbs and herbalism in the Middle Ages and Renaissance. University of Michigan Press. ISBN 0-86078-774-5
  7. ^ Sobecki, Sebastian (2016). "Nuremberg". Europe: A Literary History, 1348-1418, ed. David Wallace (Oxford: Oxford University Press): 566–581. 
  8. ^ Hardman, Robert. "Still we insult their sacrifice:Exactly 70 years ago, the RAF suffered its worst night ever, losing 106 bombers and 545 men in a raid on Nuremberg. So why is it going unmarked?". dailymail.co.uk. Pridobljeno dne 24 May 2015. 
  9. ^ Neil Gregor, Haunted City. Nuremberg and the Nazi Past (New Haven, 2008
  10. ^ "Partnerstädte". Official Web site of the city of Nuremberg (nemščina). Nuremberg Office for International Relations. Pridobljeno dne 31 May 2016. 
  11. ^ "Villes jumelées avec la Ville de Nice" (French). Ville de Nice. Pridobljeno dne 2013-06-24. 
  12. ^ "Kraków - Miasta Bliźniacze" [Kraków - Twin Cities]. Miejska Platforma Internetowa Magiczny Kraków (Polish). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-07-02. Pridobljeno dne 2013-08-10. 
  13. ^ "Skopje - Twin towns & Sister cities". Official portal of City of Skopje. © Grad Skopje - 2006 - 2013, www.skopje.gov.mk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-10-24. Pridobljeno dne 2013-11-04. 
  14. ^ "Skopje – Die Partnerschaft" (German). Town of Nürnberg. Pridobljeno dne 10 June 2012. 
  15. ^ "Partnerská města HMP" [Prague - Twin Cities HMP]. Portál „Zahraniční vztahy“ [Portal "Foreign Affairs"] (Czech). 2013-07-18. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-06-25. Pridobljeno dne 2013-08-05. 
  16. ^ [1] [https://web.archive.org/web/20140719025116/http://www.szfao.gov.cn/zwgk/wsz/201103/t20110322_1645217.htm |date=19 July 2014 }}
  17. ^ [2] [https://web.archive.org/web/20131113092638/http://www.szfao.gov.cn/ygwl/yxyc/ycgy/201101/t20110120_1631663.htm |date=13 November 2013 }}
  18. ^ [3] [https://web.archive.org/web/20141112101846/http://www.szfao.gov.cn/ygwl/yxyc/yhjl/ |date=12 November 2014 }}
  19. ^ "Befreundete Kommunen". Official Web site of the city of Nuremberg (nemščina). Nuremberg Office for International Relations. Pridobljeno dne 31 May 2016. 
  20. ^ "Befreundete Kommunen". Official Web site of the city of Nuremberg (nemščina). Nuremberg Office for International Relations. Pridobljeno dne 31 May 2016. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]