Minimalna plača v Sloveniji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Zakon o določitvi minimalne plače (Uradni list RS, št. 114/2006) v 2. odstavku 1. člena določa, da je minimalna plača določena v mesečnem znesku in da predstavlja najnižje plačilo za delo v polnem delovnem času ter da je izplačilo plače lahko manjše od minimalne plače le v primeru zaposlitve za krajši čas od polnega delovnega časa. Slednje pa ne velja, če delodajalec delavcu izplačuje nadomestilo plače (bodisi zaradi opravičene odsotnosti z dela bodisi iz drugih razlogov), ki je torej lahko nižje od minimalne plače.

Namen pravnega instituta minimalne plače[uredi | uredi kodo]

V skladu z obrazložitvijo predloga Zakona o določitvi minimalne plače se z določitvijo minimalne plače zasleduje cilj varovanja socialne in materialne varnosti zaposlenih v skladu z načeli Mednarodne organizacije dela, opredeljenimi v Konvenciji št. 131 o minimalni plači[1], in z načeli Evropske socialne listine in drugih mednarodnih dokumentov, ki opredeljujejo pravico do poštenega plačila za opravljeno delo, ki naj delavcu omogoča dostojno preživetje[2].

Na minimalno plačo se sklicujejo številni zakoni in podzakonski predpisi. Zakon o izvršbi in zavarovanju tako v 102. členu vsebuje omejitev izvršbe na plačo, nadomestilo plače in pokojnino ter druge podobne prejemke zaradi zagotavljanja minimuma socialne in materialne varnosti zaposlenih. Dolžniku se lahko v izvršbi poseže na navedene terjatve zgolj tako, da mu ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (tj. neto »minimalna plača«). V kolikor izvršilni upnik v izvršbi terja plačilo terjatev iz naslova zakonite preživnine ali pa odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal (privilegirane terjatve), pa mora dolžniku ostati najmanj znesek dveh tretjin minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) je v primerjavi s civilno izvršbo bolj neugoden za dolžnika, saj v 1. odstavku 160. člena določa, da mora dolžniku v davčni izvršbi ostati najmanj znesek v višini 70% minimalne plače.

Od pravnega pojma minimalne plače je potrebno ločevati pravne pojme zajamčena plača, izhodiščna plača in osnovna plača.

Pojma minimalne plače in zajamčene plače sta podrobneje pojasnjena v obrazložitvi predloga Zakona o določitvi minimalne plače. Izhodiščna plača je kot najnižji znesek plače (glede na stopnjo izobrazbe) določena v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti, osnovna plača pa je poleg dela plače za delovno uspešnost in dodatkov sestavni del plače zaposlenega in je določena v posameznikovi pogodbi o zaposlitvi.

Znesek minimalne plače[uredi | uredi kodo]

V skladu z objavo v Uradnem listu RS (št. 8/2013, z dne 29.1. 2013) od 1. 1. 2013 minimalna plača znaša 783,66 EUR bruto. Zneske minimalnim plač po mesecih si lahko ogledate na strani Davčne uprave Republike Slovenije.


Mesečne podatke o višine minimalne plače je moč dobiti na portalu www.racunovodja.com pod podatki za obračun plač (primer za junij 2007) ter na straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]