Pojdi na vsebino

Stranka slovenskega naroda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stranka slovenskega naroda
PredsednikSašo Pajk
PodpredsednikaTomaž Remec
Aleksander Zamuda
Predsednik sveta strankeZdenko Vinkov
Ustanovljena2001
Odcepljena odSlovenska nacionalna stranka
SedežMaribor
PodmladekMladi SSN
Ideologijanacionalizem,[1]
mehki evroskepticizem
neposredna demokracija
Politična pozicijaDesnica
Barvasinje modra
Državni zbor
0 / 90
Evropski parlament
0 / 9
Župani
0 / 212
Občinski svetniki
0 / 2.750
Spletno mesto
https://www.ssn.si

Stranka slovenskega naroda (SSN) je slovenska nacionalistična[2] neparlamentarna politična stranka. SSN je naslednica stranke Slovenska nacionalna desnica, iz katere je s preoblikovanjem nastala po neuspehu SND na državnozborskih volitvah leta 1996. Trenutni predsednik je stranke je Sašo Pajk.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

1996–2000: Nastanek in začetki

[uredi | uredi kodo]

SSN je nastala s preimenovanjem in preoblikovanjem izvenparlamentarne skrajno desne stranke Slovenska nacionalna desnica, po tem, ko je bila ta neuspešna na državnozborskih volitvah leta 1996.[1]

Na državnozborskih volitvah leta 2000 SSN ni nastopila.[1]

Pobuda za referendum o izbrisanih

[uredi | uredi kodo]

Prva vidnejša dejavnost stranke je bila pobuda za razpis referenduma o vladnem predlogu reševanja problematike izbrisanih leta 2003, ki jo je državni zbor zavrnil.[3]

Državnozborske volitve 2008

[uredi | uredi kodo]

Stranka je sodelovala na državnozborskih volitvah v Sloveniji 2008, a se z 2.626 glasovi ni uvrstila v parlament. V tem obdobju je bila tesno povezana z nacionalističnim združenjem Hervardi.[4][5] Kandidat stranke na državnozborskih volitvah je bil Andrej Šiško, nekdanji vodja navijaške skupine Viole in vodja društva Hervardi. Šiško je bil med nastopom na enemu od predvolilnih soočanj aretiran zaradi izdane tiralice in odveden na prestajanje zaporne kazni zaradi obsodbe poskusa umora.[6]

Pobuda za referendum o vstopu Hrvaške v NATO

[uredi | uredi kodo]

16. februarja 2009 je SSN s kasneje pridruženim Zavodom 25. junij v zvezi z meddržavnim sporom o razmejitvi oddala pobudo za zbiranje podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v NATO. Zavod 25. junij je po uresničenju zahtev glede sprejetja sklepa o zaščiti slovenskih interesov pri hrvaškem vključevanju v NATO od zbiranja odstopil, SSN pa navkljub nasprotovanju večine politike ne; neomajno stališče glede zahtev po referendumu je takrat povzročilo razkol v vodstvu stranke in odstop predsednika stranke ter vodje ljubljanskega odbora.[7] Pobudnikom ni uspelo zbrati 40.000 podpisov.[8]

Državnozborske volitve 2011

[uredi | uredi kodo]

Stranka je nastopila na predčasnih državnozborskih volitvah leta 2011, na katerih je prejela 0,09% glasov in se tako ni uspela uvrstiti v DZ.[9]

Volitve v Evropski parlament 2014

[uredi | uredi kodo]

Na volitvah v Evropski parlament 2014 je v sodelovanju z gibanjem SOL Slovenije nastopila s kandidatno listo »Slovenski narod«. Lista Slovenski narod na volitvah ni osvojila nobenega mandata, dobila je 0,36 % glasov, kar je najmanj od vseh sodelujočih strank na volitvah.[10]

Državnozborske volitve 2018

[uredi | uredi kodo]

Na volitvah v Državni zbor 2018 je stranka prejela 1237 oz. 0,14 % glasov, s čimer je zasedla zadnje mesto med sodelujočimi strankami.[11]

Na volitvah v Evropski parlament 2019 stranka ni nastopila.

Državnozborske volitve 2022

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2022.

Februarja 2022 se je Sloga pridružila Zavezništvu osvobodimo Slovenijo (ZOS), ki ga je pred volitvami tvorila stranka Gibanje Zedinjena Slovenija Andreja Šiška.[12] Med programskimi prioritetami so izpostavili svobodno izbiro pri cepljenju, samooskrbo prebivalstva in vrnitev suverenosti države.[13] DVK jim je liste potrdila le v treh enotah, medtem ko je v 7. volilni enoti (Maribor) potrdila listo z imenom Gibanje Zedinjena Slovenija.[14] 21. aprila 2022, tri dni pred volitvami, so predsedniki strank zato napovedali bojkot volitev, ki naj bi bile po njihovem mnenju neveljavne.[15]

Zavezništvo je na volitvah prejelo 0,05 % glasov in zasedlo predzadnje mesto med kandidatnimi listami.[16]

Državnozborske volitve 2026

[uredi | uredi kodo]

30. decembra 2025 je stranka SSN v Mariboru podpisala sporazum z Gibanjem Zedinjena Slovenija o združitvi v predvolilno zavezništvo Koalicija zedinjenega naroda, znotraj katere bodo nastopili na državnozborskih volitvah 2026.[17][18]

Rezultati volitev

[uredi | uredi kodo]
Volitve Št. glasov % +/– Sedeži +/– Mesto Vlada
2000 ni nastopila
0 / 90
 Stagnacija / –
2004 2.574 0,27 Stagnacija
0 / 90
 Stagnacija 0 17. –
2008 2.629 0,25 Upad 0,02
0 / 90
 Stagnacija 0 14. –
2011 976 0,09 Upad 0,16
0 / 90
 Stagnacija 0 18. –
2014 ni nastopila
0 / 90
 Stagnacija 0 / –
2018 1.237 0,14 Rast 0,05
0 / 90
 Stagnacija 0 24. –
2022 563 0,05 Upad 0,09
0 / 90
 Stagnacija 0 20. –

Seznam predsednikov

[uredi | uredi kodo]
  • Borut Korun (2004-2007)
  • Zdenko Vinkov (2007–2009)
  • Majda Orožen (2009–2018)
  • Marjan Žandar (april 2018–junij 2018)
  • Aleksander Zamuda (junij 2018–2022)
  • Miha Majc (2022–april 2024)
  • Mihael Jarc (april 2024–november 2025)
  • Sašo Pajk (november 2025–danes)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 Trplan, Tomaž (2005). »Slovenia«. V Mudde, Cas (ur.). Racist Extremism in Central and Eastern Europe. Routledge. str. 225–246. ISBN 9781134252534.
  2. ↑ Bilefsky, Dan (22. marec 2009). »Slovenia Border Spat Imperils Croatia's NATO Bid«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  3. ↑ »Referenduma o izbrisanih ne bo«. 24ur.com. 25. september 2003. Pridobljeno 6. maja 2014.
  4. ↑ »SSN: 'Kockasti', roke stran od slovenske zemlje«. Finance.si. 19. februar 2009. Pridobljeno 3. maja 2014.
  5. ↑ »'Umik edini racionalen izhod'«. 24ur.com. 19. februar 2009. Pridobljeno 3. maja 2014.
  6. ↑ "Andrej Šiško s predvolilnega soočenja v zapor". Dnevnik.si, 3. 9. 2008
  7. ↑ »Predsednik SSN Zdenko Vinkov Vincenc odstopil, referendumska pobuda ostaja«. Dnevnik. 19. februar 2009. Pridobljeno 6. maja 2014.
  8. ↑ »Danes se izteka zbiranje podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v Nato«. Dnevnik. 26. marec 2009. Pridobljeno 6. maja 2014.
  9. ↑ »Rezultati volitev v DZ 2011«. Državna volilna komisija. Arhivirano iz spletišča dne 17. julija 2012. Pridobljeno 16. decembra 2011.
  10. ↑ »Volitve v Evropski parlament 2014«. www.volitve.gov.si. Pridobljeno 21. aprila 2024.
  11. ↑ »Izidi glasovanja za celotno Slovenijo«. dvk-rs.si. Pridobljeno 21. aprila 2024.
  12. ↑ Z, M. »Anica Bidar na volitve s stranko Za ljudstvo Slovenije, Šiškova Zedinjena Slovenija v koalicijo ZOS«. rtvslo.si. Pridobljeno 6. februarja 2026.
  13. ↑ Z, M. »Med programskimi izhodišči Zavezništva osvobodimo Slovenijo tudi ukinitev PCT-pogoja«. rtvslo.si. Pridobljeno 6. februarja 2026.
  14. ↑ Z, M. »V Zavezništvu osvobodimo Slovenjo vložili pobudo za oceno ustavnosti volitev«. rtvslo.si. Pridobljeno 6. februarja 2026.
  15. ↑ B, T. K. »Predstavniki Zavezništva osvobodimo Slovenijo na volitvah ne bodo oddali svojega glasu«. rtvslo.si. Pridobljeno 6. februarja 2026.
  16. ↑ »Izidi glasovanja«. dvk-rs.si. 7. maj 2022. Pridobljeno 6. februarja 2026.
  17. ↑ »Zunajparlamentarni Stranka slovenskega naroda in Zedinjena Slovenija s predvolilno koalicijo«. Megafon. Pridobljeno 6. februarja 2026.
  18. ↑ Bolfek, I. (3. januar 2026). »Koalicija zedinjenega naroda«. Facebook.com. Pridobljeno 6. februarja 2026.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Stranka_slovenskega_naroda&oldid=6626779«