Evropski poslanec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Evropska unija
Flag of Europe.svg

Članek je del serije:
Politika in uprava
Evropske unije


Trije stebri

Steber I: Evropska skupnost
Steber II: Skupna zunanja in varnostna politika
Steber III: Policijsko in sodno sodelovanje


Politične ustanove

Komisija

Predsednik:  (Ursula von der Leyen)
Komisija Ursule von der Leyen

Evropski svet

Predsednik:  (Charles Michel)

Svet Evropske unije

Predsedništvo:  (Nemčija)

Parlament

Predsednik:  (David Sassoli)
Evroposlanci
Volilne enote in volitve
Politične skupine
Odbori

Sodstvo

Sodišče Evropskih skupnosti
Sodišče prve stopnje
Sodišče za uslužbence


Računsko sodstvo

Računsko sodišče Evropske unije


Finančna telesa

Evropska centralna banka
Evropska investicijska banka
Evropski investicijski sklad


Svetovalna telesa

Ekonomsko-socialni odbor
Odbor regij


Decentralizirana telesa

Agencije EU


Zakonodaja
Pravni red
Postopek
Pogodbe
Predpisi · direktive · odločitve
Priporočila · mnenja

Z EU povezane teme
Ekonomska in monetarna unija
Širitev
Zunanji odnosi
Vseevropske politične stranke


Evropski poslanec (tudi evroposlanec ali europoslanec; angleško: Member of the European Parliament (MEP); francosko: Députés au Parlement européen) je član neposredno izvoljenega predstavniškega in zakonodajalnega telesa Evropske unije - Evropskega parlamenta. Evroposlanci imajo enak položaj in status kot poslanci državnih parlamentov. Trenutni sklic ima 705 evropskih poslancev.

Z ustanovitvijo Evropskega parlamenta so bili evropski poslanci določeni s strani svojih držav v sestavo državne delegacije. Od leta 1979 pa so vsi evroposlanci izvoljeni.

Evropski poslanci iz Slovenije[uredi | uredi kodo]

Slovenija ima osem poslancev v Evropskem parlamentu.

Glavni članek: Seznam evropskih poslancev iz Slovenije

Poslanci med zasedanjem parlamenta v Strasbourgu.

Zasedanja evropskih poslancev[uredi | uredi kodo]

Vsak mesec v letu z izjemo avgusta, se evropskih poslanci sestanejo na štiridnevnem plenarnem zasedanju v Strasbourgu. V Bruslju zasedanja celotnega parlamenta potekajo šestkrat letno.[1] V belgijski prestolnici se sicer sestajajo parlamentarni odbori in organi parlamenta ter politične skupine.[2][3]

Plačilo in privilegiji[uredi | uredi kodo]

Plača[uredi | uredi kodo]

Skupni stroški delovanja Evropskega parlamenta so v letu 2014 znašali 1,756 milijarde evrov, kar je na vsakega evropskega poslanca (takrat jih je bilo še 751), zneslo 2,3 milijona evrov.

Do leta 2009 je vsaka država članica Evropske unije skrbela za plačilo svojih evropskih poslancev. Navadno je bila višina te plače enaka plači poslancev v njihovih nacionalnih parlamentih oz. spodnjih domovih parlamentov, zaradi česar je bilo razmerje med plačami evropskih poslancev veliko. V letu 2002 so tako evropski poslanci iz Italije prejemali okoli 130.000 evrov letne plače, njihovi španski kolegi pa okoli 32.000 evrov.[4]

Julija leta 2005 je Evropski parlament sprejel enotni statut, ki zajema tudi enotno osnovno plačilo. Od novega sklica parlamenta, leta 2009, vsi poslanci tako na letni ravni prejemajo okoli 84.000 evrov, kar sovpada 38,5 % letne plače sodnika Evropskega sodišča.[5] Novi ukrep je tako znižal plačo nekaterih držav članic (npr. Italije, Nemčije in Avstrije) ter pri drugih zvišal. Ob tem je Evropski parlament formiral tudi nekatere kritizirane stroške.[6]

Evropski poslanci se morajo vsako leto izraziti o svojih finančnih interesih, kar preprečuje navzkrižje interesov. Izjave so nato dostopne v registru in na spletu.[7]

Imuniteta[uredi | uredi kodo]

Skladno s protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije evropskim poslancem pripada enaka imuniteta, kot poslancem v njihovih nacionalnih parlamentih. V ostalih državah članicah Evropske unije so evropski poslanci zaščiteni pred pridržanjem in sodnimi procesi, razen če so ujeti pri kaznivih dejanjih. Imuniteto se lahko evropskemu poslancu odvzame na podlagi prošnje organov zadevne države članice.

Profil poslancev[uredi | uredi kodo]

Reference poslancev[uredi | uredi kodo]

Približno tretjina evropskih poslancev je predhodno že opravljala poslanski mandat v nacionalnem parlamentu, več kot 10 % pa jih je že bilo ministrov na nacionalni ravni. Veliko poslancev je tudi nekdanjih predsednikov vlad (npr. Silvio Berlusconi) in članov Evropske komisije. V trenutnem sklicu parlamenta so tudi nekdanji sodniki, medijske osebnosti, igralci, vojaki, novinarji, pevci, športniki in aktivisti.

Prav tako se veliko nekdanjih evropskih poslancev odpravi v predsedniške oz. premierske vode. Med njimi nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy, nekdanji italijanski ministrski predsednik Silvio Berlusconi, nekdanja danska predsednica vlade Helle Thorning-Schmidt ter nekdanji predsednik vlade Belgije Elio di Rupo.

Dvojni mandat[uredi | uredi kodo]

Izraz "dvojni mandat" imenuje mandat evropskih poslancev, ki so bili istočasno tudi poslanci v nacionalnih parlamentih. Od leta 2009 je prepovedan. Obstajal je tudi primer t. i. "trojnega mandata", ko sta bila evropska poslanca Ian Paisley in John Hume ob enem še poslanca nacionalnem parlamentu in zbora Severne Irske.

Spoli[uredi | uredi kodo]

Razmerje med spoloma v EP[8][9]

Med evropskimi poslanci je zastopanost žensk na splošno manjša od moških. Odstotek poslank se je od prvih evropskih volitev leta 1976 povečal za 15,2 %. V trenutnem sklicu parlamenta (2019-2024) tako sedi 308 žensk, kar je 41 %. Evropski inštitut za enakost spolov je kot sprejemljivo zasedenost žensk med evropskimi poslanci in ostalimi funkcijami določil območje med 40 in 60 %.

Na zadnjih volitvah leta 2019 je Švedska izvolila najvišji odstotek evropskih poslank - 55 %. Trinajst držav je doseglo 45 - 55 % zastopanost žensk, sedem držav pa točno petdeset odstotno. Romunija, Grčija, Litva in Bolgarija so izvolile manj kot 30 % žensk, Slovaška 15 %, Ciper pa v trenutnem sklicu nima niti ene ženske. Od trenutnih slovenskih evropskih poslancev so ženske štiri, prav tako štirje moški.[10]

Starost[uredi | uredi kodo]

V trenutnem, 8. sklicu Evropskega parlamenta, je najmlajša danska poslanka Kira Marie Peter-Hansen, ki je ob izvolitvi štela 21 let.[11] Ob enem je najmlajša oseba, ki je bila kdaj koli izvoljena v Evropski parlament. Na drugi strani je najstarejši evropski poslancev trenutnega sklica nekdanji italijanski predsednik vlade Silvio Berlusconi, ki je ob izvolitvi leta 2019 štel 82 let.

Med slovenskimi evropskimi poslanci je v trenutnem sklicu najmlajša Irena Joveva, ki je bila ob izvolitvi stara 30 let, najstarejša pa Ljudmila Novak, ki je bila ob izvolitvi stara 59 let.[10]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  1. European Parliament – Work in Session Retrieved 20 May 2010
  2. Indeed, Brussels is de facto the main base of the Parliament, as well as of the Commission and the Council. European Parliament in brief. Retrieved 20 May 2010.
  3. "The European Parliament § Future organisation of the European Parliament". EUR-Lex. A Protocol on the seats of the institutions will be annexed to the various Treaties, confirming the agreement reached at the Edinburgh European Council (December 1992) and stating that the European Parliament is to have its seat "in Strasbourg where the twelve periods of monthly plenary sessions, including the budget session, shall be held". Any additional plenary sessions are to be held in Brussels, as are the meetings of the various Parliamentary committees. 'The General Secretariat of the European Parliament and its departments shall remain in Luxembourg.'
  4. Lungescu, Oana; Matzko, Laszlo (26 January 2004). "Germany blocks MEP pay rises". BBC News. Pridobljeno dne 5 January 2010.
  5. Fresh start with new Members' Statute: The salary – a judgmental question. European Parliament Press Release. 7 January 2009.
  6. "EP adopts a single statute for MEPs".
  7. "EU Parliament Users' Guide Code of Conduct for Members" (PDF). European Parliament. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3 junij 2017. Pridobljeno dne 6 marca 2017.
  8. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani edjnet ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  9. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani edjnet2 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  10. 10,0 10,1 "Če bi šteli le preferenčni glasovi, bi bila sestava slovenskih evroposlancev precej drugačna". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-06-02.
  11. "Najmlajša evroposlanka: "Še pripravniki so dve leti starejši od mene"". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-06-02.