Ivan Kramberger

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ivan Kramberger
Ivan Kramberger.jpg
Rojstvo (1936-05-04)4. maj 1936
Negova
Smrt 7. junij 1992 (1992-06-07) (56 let)
Jurovski Dol
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic inženir, politik, izumitelj
Poznan po kandidatura za predsednika Republike Slovenije leta 1990

Ivan Kramberger (O tem zvoku izgovorjava ) (tudi Dobrotnik iz Negove), dimnikar, slovenski izumitelj, dobrotnik, pisatelj in politik, * 4. maj 1936, Ženjak pri Benediktu v Slov. goricah[1], † 7. junij 1992, Jurovski Dol pri Svetem Juriju v Slovenskih goricah, Slovenija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Kramberger se je izučil za dimnikarja in služboval v Teharjih in celo v Črni Gori, kjer je služil tudi vojaški rok. Tam je tudi opravil vozniški izpit in se priučil mehanskega dela. Kot voznik vojaškega tovornjaka je doživel prometno nesrečo in bil težje poškodovan, pozneje je bil zaradi te poškodbe v Nemčiji invalidsko upokojen. Po odsluženi vojaščini se je najprej zaposlil v opekarni v Avstriji. Leta 1963 je šel v Nemčijo, kjer se je znašel v begunskem taborišču ker je nedovoljeno prečkal mejo. Zaposlil se je v Duisburgu, v tovarni za proizvodnjo bakra, kjer je zaradi napornega dela z inovacijo olajšal delo sebi (za katerega je najprej vedel le on), a so kmalu to v tovarni ugotovili in spremembo uvedli v proces dela, za katerega je Kramberger bil nagrajen. Ker so videli da je brihten, so ga poslali na izobraževanje za dializnega tehnika. Tako je dobil zaposlitev v dializnem centru v Duisburgu, kjer je izpopolnil in patentiral vrsto tehnologije stroja za dializo.[2] S finančnimi sredstvi, ki jih je s tem dobil, je kupoval odslužene dializne aparate jih obnavljal, ter izpopolnjeval s svojimi izumi, ter jih podarjal v domovini. Prva dva je podaril v Bolnišnico v Murski Soboti, druge pa v druge ustanove po Jugoslaviji, celo v Beograd. V Duisburgu je delal do leta 1983, ko se je invalidsko upokojil in se z ženo Marjeto vrnil v Negovo, kjer sta odraščala njena sinova Boris in Danijel iz prejšnje zveze. Ob Negovskem jezeru sta si zgradila hišo, v kateri je med letoma 1985 in 1994 delovala gostilna. Tu sta se rodila tudi sina Ivan in Denis. Kramberger je bil izredna in samonikla osebnost v slovenskem medijskem in političnem prostoru v začetku devetdesetih. S svojo ženo in otroki je živel zelo skromno, znan je bil tudi po tem, da je vozil avtomobile, ki jih je izdeloval sam. Kot ljudski človek je imel mnoge politične govore, najpogosteje na Prešernovem trgu v Ljubljani. Ugotovil je, da ga ljudje radi poslušajo ko spregovori o težavah malih ljudi. V sebi je nosil željo da to deli z javnostjo, zato je začel pisati knjige, katerih deset je izdal v samozaložbi. S podporo ljudskih glasov je kandidiral na volitvah za predsednika Republike Slovenije leta 1990 in prejel 18.5 odstotkov glasov.

Umor[uredi | uredi kodo]

Leta 1992 je Kramberger dejal, da ne misli več kandidirati za predsednika države in napovedal, da se bo s svojo stranko udeležil volitev v državni zbor, vendar je bil še pred uradnim začetkom volilne kampanje 7. junija 1992 popoldne v Jurovskem Dolu ustreljen. Domnevni storilec Peter Rotar, ki naj bi pijan streljal iz velike razdalje, je bil obsojen na zaporno kazen. Motiv umora še danes ni zadovoljivo pojasnjen. Največ špekulacij temelji na t. i. teorijah zarote o politično motivirani "odstranitvi".

Leta 2002 so v Negovi na njegov spomin postavili spominsko znamenje.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Kaj mora človek narediti, da postane srečen
  • Čudež, imenovan Kramberger
  • Srce Ivana Krambergerja iz Negove
  • Pesmi moji materi
  • Zakaj Štajerci sovražijo Ivana Krambergerja
  • Dobri človek iz Negove (izšla tudi v hrvaškem jeziku)

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Ivan Kramberger". TD Negova. Pridobljeno dne 28. oktober 2011. 
  2. ^ "Umor dobrotnika iz Negove". Slovenske novice. 11. maj 2017. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]