Volitve predsednika Republike Slovenije 2017

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Volitve predsednika Republike Slovenije 2017
Zastava Slovenije
2012 ←
22. oktober 2017
→ 2022

  Borut Pahor 2009.jpg Marjan Šarec in Logatec 2017.jpg
Kandidata Borut Pahor Marjan Šarec
Stranka neodvisen

(podpora SD in DeSUS)

LMŠ

Präsidentschaftswahl Slowenien 2017.svg

Rezultati prvega kroga glasovanja po volilnih okrajih

predhodni predsednik

Borut Pahor
SD

novi predsednik

/

Volitve predsednika Republike Slovenije 2017 bodo potekale v nedeljo, 22. oktobra 2017.[1][2]

Aktualnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju se predsedniški mandat izteče 23. decembra 2017. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika.

Volitve je 11. avgusta 2017, v Narodni galeriji, z Odlokom o razpisu volitev predsednika republike, v skladu s 103. členom Ustave Republike Slovenije in 1. odstavkom 5. člena Zakona o volitvah predsednika republike, razpisal predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez. V ponedeljek, 21. avgusta 2017, ki je štel za dan razpisa volitev, so začeli teči roki za volilna opravila. Predsedniški kandidati so zato lahko začeli z zbiranjem podpisov podpore h kandidaturam.

Kandidat za zmago v prvem krogu potrebuje absolutno večino glasov vseh volilnih upravičencev, ki so se glasovanja udeležili. Če nihče izmed kandidatov ne osvoji tega deleža, se izvede drugi krog volitev, v katerem se za zmago potegujeta dva kandidata iz prvega kroga volitev, ki sta prejela največje število glasov. Če je kandidatov, ki so dosegli enako število glasov več, se tiste, ki se uvrstijo v drugi krog, določi z žrebom. Državna volilna komisija (DVK) je določila datum drugega kroga predsedniških volitev, ta se mora v skladu z zakonom izvesti najkasneje 21 dni po prvem krogu, to je do nedelje, 12. novembra 2017, ki je tudi datum drugega kroga volitev.[3]

Najavljanje kandidatur in odločanje kandidatov za kandidaturo je potekalo pod vplivom ti. 'razvrednotenja' funkcije predsednika republike, s strani aktualnega predsednika Boruta Pahorja, ki naj bi funkcijo opravljal preveč 'sproščeno', kar je bilo poudarjeno s strani večine kandidatov in potencialnih kandidatov.

Izmed parlamentarnih strank, v trenutnem sklicu DZ-ja, so predsedniške kandidate predlagale stranke SMC, SDS in NSi. SD je podprla Boruta Pahorja, Združena Levica pa je prispevala 5 poslanskih podpisev kandidaturi Andreja Rozmana-Roze. DeSUS in Zavezništvo nista predlagala svojih kandidatov, prav tako pa nista podprli nobenega od ostalih kandidatov. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je stranki sicer predlagal podporo Boruta Pahorja, a so organi stranke temu nasprotovali. Pred drugim krogom glasovanja je DeSUS podprl Boruta Pahorja.

Predsedniška kampanja je ves čas, z izjemo zadnjega tedna, potekala relativno mirno in brez večjih pretresov, priča smo bili lahko nekaterim kritičnim objavam na račun kandidatov, izstopale so predvsem objave na račun Marjana Šarca. V zadnjem tednu volilne kampanje pa so se vrstili napadi predvsem na aktualnega predsednika Boruta Pahorja, o katerem so se ločeno kritično izrekli Janez Janša, Milan Kučan in skupina 34 intelektualcev, na čelu z dr. Borisom Vezjakom.

Televizijska soočenja pred prvim krogom glasovanja so potekala predvsem v luči razprave o tem, kdaj naj se predsednik oglasi in kdaj ne, kot odgovor na Pahorjevo zelo zadržano držo do izrekanja lastnega mnenja o številnih pomembnih notranje in zunanje političnih temah, o tem, ali mora biti predsednik moralna avtoriteta in zgled ali ne, v ospredju so bile tudi teme kot so zdravstvo, pranje iranskega denarja v NLB, v katerega naj bi bil vpleten, oz. naj bi za to vedel, tudi aktualni predsednik Pahor, sodstvo, prihodnost mladih in druge podobne teme. Oba kandidata, ki sta se uvrstila v drugi krog, sta izrazila željo po bolj vsebinskih razpravah v času kampanje pred drugim krogom glasovanja.

Rezultati[uredi | uredi kodo]

Kandidat Stranka 1. krog 2. krog
Št. glasov % Št. glasov %
Borut Pahor neodvisni kandidat (SD, DeSUS) 355.117 47,21 %
Marjan Šarec Lista Marjana Šarca LMŠ 186.235 24,76 %
Romana Tomc Slovenska demokratska stranka SDS 102.925 13,68 %
Ljudmila Novak Nova Slovenija NSi 54.437 7,24 %
Andrej Šiško Gibanje zedinjena Slovenija ZSi 16.636 2,21 %
Boris Popovič Slovenija za vedno SZV 13.559 1,80 %
Maja Makovec Brenčič Stranka modernega centra SMC 13.052 1,74 %
Suzana Lara Krause Slovenska ljudska stranka SLS 5.885 0,78 %
Angelca Likovič Glas za otroke in družine GOD 4.418 0,59 %
Skupaj glasov 752.264 100,00 % 100,00 %
Veljavne glasovnice 752.264 99,26 %
Neveljavne glasovnice 5.634 0,74 %
Volilna udeležba do 11. ure

(primerjava z volitvami 2012)

229.419

(246.279)

13,39 %

Upad 1,00 %

Volilna udeležba do 16. ure

(primerjava z volitvami 2012)

548.759

(604.488)

32,02 %

Upad 3,30 %

Volilna udeležba ob koncu glasovanja

(primerjava z volitvami 2012)

757.898

(828.518)

44,22 %

Upad 4,19 %

Št. volilnih upravičencev 1.713.762
Vir: DVK [4]


Prvi krog[uredi | uredi kodo]

Pahor Šarec Tomc Novak
Glasovali - 752.264 Niso glasovali - 961.498

Rezultati prvega kroga predsedniških volitev po volilnih enotah[uredi | uredi kodo]

Kandidat I. VOLILNA ENOTA

Kranj

II. VOLILNA ENOTA

Postojna

III. VOLILNA ENOTA

Ljubljana Center

IV. VOLILNA ENOTA

Ljubljana Bežigrad

V. VOLILNA ENOTA

Celje

VI. VOLILNA ENOTA

Novo mesto

VII. VOLILNA ENOTA

Maribor

VIII. VOLILNA ENOTA

Ptuj

Št. glasov % Št. glasov % Št. glasov % Št. glasov % Št. glasov % Št. glasov % Št. glasov % Št. glasov %
Suzana Lara Krause 644 0,66 % 610 0,67 % 519 0,53 % 586 0,58 % 716 0,75 % 698 0,78 % 603 0,71 % 1.482 1,64 %
Angelca Likovič 663 0,68 % 544 0,60 % 652 0,67 % 669 0,66 % 487 0,51 % 494 0,55 % 353 0,42 % 502 0,56 %
Maja Makovec Brenčič 1.549 1,58 % 1.345 1,48 % 2.730 2,80 % 2.066 2,04 % 1.485 1,55 % 1.318 1,48 % 1.223 1,44 % 1.185 1,31 %
Boris Popovič 995 1,02 % 6.606 7,28 % 1.137 1,16 % 1.075 1,06 % 892 0,93 % 940 1,05 % 951 1,12 % 881 0,97 %
Andrej Šiško 1.505 1,54 % 1.382 1,52 % 1.214 1,24 % 1.263 1,25 % 2.358 2,46 % 1.543 1,73 % 4.078 4,80 % 3.227 3,57 %
Marjan Šarec 33.659 34,34 % 16.214 17,87 % 27.802 28,47 % 30.374 30,01 % 23.084 24,11 % 22.360 25,03 % 16.713 19,69 % 15.336 16,99 %
Borut Pahor 37.076 37,82 % 46.878 51,67 % 41.269 42,26 % 43.199 42,68 % 47.271 49,38 % 44.559 49,88 % 44.281 52,17 % 48.879 54,04 %
Ljudmila Novak 7.507 7,66 % 6.199 6,83 % 7.617 7,80 % 8.041 7,94 % 5.565 5,81 % 6.178 6,92 % 5.188 6,11 % 7.275 8,04 %
Romana Tomc 14.428 17,72 % 10.949 12,07 % 14.721 15,07 % 13.949 13,78 % 13.867 14,49 % 11.243 12,59 % 11.484 13,53 % 11.653 12,88 %
Skupaj glasov 98.026 13,03 % 90.727 12,06 % 97.661 12,98 % 101.222 13,46 % 95.725 12,72 % 89.333 11,88 % 84.874 11,28 % 90.450 12,02 %
Veljavne glasovnice 98.026 99,27 % 90.727 99,05 % 97.661 98,91 % 101.222 99,19 % 95.725 99,40 % 89.333 99,42 % 84.874 99,34 % 90.450 99,51 %
Neveljavne glasovnice 722 0,73 % 874 0,95 % 1.075 1,09 % 827 0,81 % 573 0,60 % 520 0,58 % 560 0,66 % 446 0,49 %
Volilna udeležba 98.748 47,01 % 90.072 43,36 % 97.795 45,18 % 101.322 45,10 % 95.695 44,69 % 89.195 43,95 % 84.701 40,02 % 90.170 42,51 %
Št. volilnih upravičencev 210.129 12,26 % 211.283 12,33 % 218.566 12,75 % 226.328 13,21 % 215.516 12,58 % 204.431 11,93 % 213.505 12,46 % 214.004 12,49 %
Legenda:
najboljši izid kandidata najslabši izid kandidata zmaga v volilni enoti več kot 50 % glasov

Vir: DVK [4]

Rezultati prvega kroga predsedniških volitev po volilnih okrajih[uredi | uredi kodo]

Volilni okraj Suzana Lara Krause Angelca Likovič Maja Makovec Brenčič Boris Popovič Andrej Šiško Marjan Šarec Borut Pahor Ljudmila Novak Romana Tomc
Št. glasov % Št. glasov % Št. glasov % Št. glasov % Št. glasov % Št. glasov % Št. glasov % Št. glasov % Št. glasov %
Jesenice VE 1 66 0,70 % 67 0,71 % 139 1,47 % 113 1,20 % 147 1,56 % 2.636 27,96 % 4.347 46,11 % 606 6,43 % 1.306 13,85 %
Radovljica I VE 1 49 0,78 % 48 0,77 % 102 1,63 % 66 1,06 % 117 1,87 % 1.925 30,83 % 2.622 41,99 % 453 7,25 % 862 13,81 %
Radovljica II VE 1 37 0,53 % 38 0,54 % 152 2,17 % 76 1,08 % 139 1,98 % 2.206 31,42 % 2.895 41,24 % 512 7,29 % 965 13,75 %
Kranj I VE 1 32 0,38 % 53 0,62 % 177 2,08 % 125 1,47 % 154 1,81 % 2.493 29,31 % 3.601 42,33 % 576 6,77 % 1.296 15,23 %
Kranj II VE 1 62 0,71 % 57 0,65 % 172 1,97 % 119 1,36 % 122 1,39 % 2.573 29,42 % 3.795 43,39 % 676 7,73 % 1.170 13,38 %
Kranj III VE 1 89 0,71 % 94 0,75 % 163 1,30 % 100 0,80 % 222 1,78 % 3.946 31,75 % 4,712 37,70 % 1.063 8,50 % 2.111 16,89 %
Tržič VE 1 39 0,73 % 49 0,91 % 73 1,36 % 60 1,12 % 90 1,68 % 1.766 32,93 % 2.215 39,62 % 377 7,03 % 784 14,62 %
Škofja Loka I VE 1 59 0,64 % 78 0,84 % 178 1,92 % 88 0,95 % 127 1,37 % 2.669 28,76 % 3.452 37.19 % 821 8,85 % 1.809 19,49 %
Škofja Loka II VE 1 72 0,86 % 71 0,85 % 116 1,38 % 80 0,95 % 157 1,87 % 2.415 28,82 % 2.865 34,18 % 896 10,69 % 1.709 20,39 %
Kamnik VE 1 74 0,84 % 58 0,37 % 155 1,00 % 60 0,39 % 111 0,72 % 9.116 58,79 % 3.632 23,42 % 838 5,40 % 1.463 9,43 %
Idrija VE 1 54 0,84 % 39 0,61 % 105 1,59 % 91 1,42 % 109 1,70 % 1.806 28,21 % 2.667 41,67 % 639 9,98 % 894 13,97 %
Tolmin VE 2 99 1,26 % 49 0,62 % 98 1,24 % 122 1,55 % 99 1,26 % 1.624 20,61 % 3.676 46,65 % 822 10,43 % 1.291 16,38 %
Piran VE 2 29 0,58 % 19 0,38 % 75 1,49 % 759 15,05 % 91 1,80 % 1.016 20,15 % 2.334 46,29 % 243 4,82 % 476 9,44 %
Izola VE 2 36 0,78 % 17 0,37 % 68 1,48 % 594 12,91 % 52 1,13 % 882 19,17 % 2.390 51,96 % 175 3,80 % 386 8,39 %
Koper I VE 2 50 0,74 % 24 0,36 % 119 1,76 % 1.480 21,93 % 115 1,70 % 1.272 18,84 % 2.975 44,07 % 248 3,67 % 467 6,92 %
Koper II VE 2 45 0,45 % 57 0,57 % 153 1,57 % 2.007 20,17 % 171 1,72 % 1.702 17,10 % 4.549 45,17 % 475 4,77 % 789 7,93 %
Sežana VE 2 56 0,59 % 57 0,60 % 134 1,42 % 472 5,01 % 114 1,21 % 1.909 20,26 % 5.295 56,20 % 490 5,20 % 895 9,50 %
Ilirska Bistrica VE 2 28 0,57 % 34 0,69 % 71 1,43 % 215 4,34 % 53 1,07 % 957 19,33 % 2.713 54,79 % 289 5,84 % 592 11,95 %
Postojna VE 2 41 0,56 % 41 0,56 % 150 2,04 % 192 2,61 % 82 1,11 % 1.764 29,93 % 3.491 47,37 % 571 7,75 % 1.038 14,08 %
Nova Gorica I VE 2 107 0,90 % 68 0,57 % 133 1,11 % 241 2,02 % 218 1,83 % 1.593 13,34 % 7.050 59,04 % 859 7,19 % 1.673 14,01 %
Nova Gorica II VE 2 45 0,41 % 66 0,60 % 189 1,73 % 258 2,36 % 235 2,15 % 1.718 15,70 % 6.490 59,31 % 595 5,44 % 1.346 12,30 %
Ajdovščina VE 2 59 0,57 % 92 0,89 % 108 1,04 % 173 1,67 % 139 1,34 % 1.660 16,00 % 4.928 47,50 % 1.299 12,52 % 1.916 18,17 %
Logatec VE 3 92 0,74 % 73 0,59 % 186 1,49 % 136 1,09 % 197 1,58 % 3.344 26,84 % 5.140 41,25 % 1.323 10,62 % 1.970 15,81 %
Vrhnika VE 3 47 0,49 % 35 0,37 % 310 3,23 % 111 1,16 % 117 1,22 % 2.750 28,69 % 4.012 41,85 % 682 7,11 % 1.522 15,88 %
Ljubljana Vič - Rudnik I VE 3 63 0,53 % 76 0,64 % 241 2,04 % 124 1,05 % 131 1,11 % 3.206 27,19 % 5.070 43,00 % 947 8,03 % 1.934 16,40 %
Ljubljana Vič - Rudnik II VE 3 38 0,54 % 45 0,64 % 215 3,06 % 94 1,34 % 79 1,12 % 1.816 25,85 % 3.158 44,95 % 478 6,80 % 1.102 15,69 %
Ljubljana Vič - Rudnik III VE 3 27 0,38 % 46 0,64 % 245 3,43 % 90 1,26 % 76 1,06 % 2.054 28,74 % 3.177 44,46 % 468 6,55 % 963 13,48 %
Ljubljana Vič - Rudnik IV VE 3 61 0,62 % 97 0,99 % 245 2,50 % 101 1,03 % 141 1,44 % 2.771 28,26 % 3.730 38,03 % 767 7,82 % 1.894 19,31 %
Ljubljana Center VE 3 36 0,49 % 40 0,54 % 366 4,94 % 85 1,15 % 76 1,03 % 2.178 29,38 % 3.032 40,90 % 628 8,47 % 973 13,12 %
Ljubljana Šiška I VE 3 28 0,51 % 38 0,69 % 171 3,12 % 66 1,21 % 73 1,33 % 1.599 29,21 % 2.536 46,32 % 335 6,12 % 629 11,49 %
Ljubljana Šiška II VE 3 42 0,56 % 41 0,54 % 268 3,54 % 85 1,12 % 99 1,31 % 2.186 28,91 % 3.399 44,95 % 500 6,61 % 942 12,46 %
Ljubljana Šiška III VE 3 31 0,41 % 57 0,76 % 205 2,74 % 88 1,18 % 87 1,16 % 2.120 28,32 % 3.235 43,21 % 561 7,49 % 1.103 14,73 %
Ljubljana Šiška IV VE 3 40 0,36 % 92 0,84 % 230 2,09 % 139 1,26 % 127 1,15 % 3.642 33,10 % 4,261 38,73 % 877 7,97 % 1.594 14,49 %
Kočevje VE 4 22 0,41 % 22 0,41 % 73 1,35 % 56 1,03 % 78 1,44 % 1.233 22,77 % 3.121 57,64 % 296 5,47 % 514 9,49 %
Ribnica VE 4 47 0,85 % 51 0,92 % 58 1,05 % 58 1,05 % 71 1,29 % 1.314 23,80 % 2.141 38,77 % 668 12,10 % 1.114 20,17 %
Grosuplje VE 4 117 0,79 % 176 1,19 % 304 2,05 % 112 0,75 % 185 1,25 % 3.596 24,22 % 6.021 40,55 % 1.344 9,05 % 2.992 20,15 %
Litija VE 4 88 1,06 % 47 0,57 % 118 1,43 % 73 0,88 % 145 1,75 % 2.518 30,41 % 3.581 43,25 % 565 6,82 % 1.145 13,83 %
Ljubljana Moste - Polje I VE 4 55 0,54 % 73 0,71 % 209 2,04 % 119 1,16 % 112 1,10 % 3.012 29,45 % 4.476 43,77 % 776 7,59 % 1.394 13,63 %
Ljubljana Moste - Polje II VE 4 19 0,34 % 43 0,78 % 108 1,95 % 117 2,11 % 65 1,17 % 1.415 25,55 % 2.960 53,44 % 327 5,90 % 485 8,76 %
Ljubljana Moste - Polje III VE 4 37 0,47 % 44 0,56 % 206 2,64 % 111 1,42 % 104 1,33 % 2.136 27,38 % 3.637 46,62 % 497 6,37 % 1.030 13,20 %
Ljubljana Bežigrad I VE 4 53 0,50 % 55 0,52 % 297 2,81 % 118 1,12 % 115 1,09 % 3.115 29,45 % 4.522 42,75 % 814 7,70 % 1.488 14,07 %
Ljubljana Bežigrad II VE 4 32 0,38 % 43 0,51 % 306 3,64 % 114 1,36 % 105 1,25 % 2.506 29,79 % 3.716 44.71 % 508 6,04 % 1.037 12,33 %
Domžale I VE 4 52 0,41 % 53 0,42 % 177 1,39 % 89 0,70 % 168 1,32 % 5.069 39,71 % 4.398 34,45 % 1.381 10,82 % 1.379 10,80 %
Domžale II VE 4 46 0,41 % 53 0,48 % 187 1,68 % 88 0,79 % 104 0,94 % 4.365 39,20 % 4.144 37,29 % 815 7,33 % 1.320 11,88 %
Šentjur pri Celju VE 5 48 0,64 % 32 0,43 % 124 1,65 % 89 1,19 % 177 2,36 % 1.732 23,07 % 3.722 49,59 % 508 6,77 % 1.074 14,31 %
Celje I VE 5 111 0,88 % 63 0,50 % 200 1,59 % 132 1,05 % 281 2,23 % 3.059 24,27 % 6.092 48,33 % 809 6,42 % 1.858 14,74 %
Celje II VE 5 86 0,97 % 62 0,70 % 190 2,14 % 188 1,33 % 202 2,27 % 2.010 22,60 % 4.670 52,51 % 397 4,46 % 1.159 13,03 %
Žalec I VE 5 70 0,85 % 30 0,36 % 114 1,38 % 77 0,93 % 160 1,94 % 2.035 24,64 % 4.061 49,18 % 429 5,19 % 1.282 15,52 %
Žalec II VE 5 75 0,82 % 46 0,50 % 134 1,47 % 89 0,97 % 176 1,93 % 2.472 27,07 % 4.217 46,17 % 520 5,69 % 1.404 15,37 %
Mozirje VE 5 43 0,64 % 37 0,55 % 71 1,05 % 32 0,47 % 101 1,50 % 2.308 34,22 % 2.440 36,18 % 572 8,48 % 1.140 16,90 %
Velenje I VE 5 37 0,54 % 35 0,51 % 129 1,88 % 81 1,18 % 137 1,99 % 1.539 22,38 % 3.663 53,26 % 350 5,09 % 907 13,19 %
Velenje II VE 5 52 0,65 % 50 0,63 % 104 1,31 % 74 0,93 % 177 2,23 % 1.872 23,53 % 3.819 48,01 % 533 6,70 % 1.274 16,02 %
Slovenj Gradec VE 5 71 0,83 % 39 0,46 % 138 1,62 % 53 0,62 % 252 2,95 % 2.058 24,10 % 4.389 51,39 % 413 4,84 % 1.127 13,20 %
Ravne na Koroškem VE 5 48 0,51 % 44 0,47 % 128 1,37 % 78 0,84 % 258 2,76 % 1.844 19,74 % 5.075 54,33 % 527 5,64 % 1.339 14,33 %
Radlje ob Dravi VE 5 59 0,64 % 43 0,46 % 132 1,42 % 61 0,66 % 424 4,56 % 2.086 22,45 % 4.766 51,30 % 466 5,02 % 1,254 13,50 %
Črnomelj VE 6 53 0,54 % 42 0,43 % 110 1,13 % 97 1,00 % 134 1,38 % 2.194 22,52 % 5.048 51,82 % 809 8,30 % 1.255 12,88 %
Novo mesto I VE 6 82 0,67 % 74 0,61 % 103 0,84 % 122 1,00 % 181 1,48 % 2.782 22,82 % 5.900 48,39 % 1.119 9,18 % 1.830 15,01 %
Novo mesto II VE 6 73 0,63 % 60 0,51 % 247 2,11 % 175 1,50 % 153 1,31 % 2.530 21,66 % 6.001 51,38 % 801 6,86 % 1.639 14,03 %
Trebnje VE 6 81 1,04 % 52 0,66 % 123 1,57 % 68 0,87 % 154 1,97 % 1.961 25,07 % 3.669 49,91 % 665 8,50 % 1.048 13,40 %
Brežice VE 6 67 0,85 % 59 0,75 % 163 2,07 % 93 1,18 % 179 2,27 % 1.843 23,41 % 4.080 51,82 % 475 6,03 % 915 11,62 %
Krško VE 6 101 1,03 % 57 0,58 % 123 1,25 % 96 0,97 % 250 2,54 % 2.562 26,00 % 4.784 48,56 % 629 6,38 % 1.250 12,69 %
Sevnica VE 6 66 0,99 % 33 0,49 % 79 1,18 % 55 0,82 % 115 1,72 % 1.923 28,82 % 3.020 45,26 % 386 5,78 % 996 14,93 %
Laško VE 6 39 0,56 % 41 0,59 % 88 1,27 % 71 1,02 % 137 1,98 % 1.881 27,15 % 3.326 48,01 % 491 7,09 % 854 12,33 %
Hrastnik VE 6 15 0,43 % 13 0,37 % 63 1,80 % 44 1,26 % 36 1,03 % 997 28,53 % 2.002 57,30 % 108 3,09 % 216 6,18 %
Trbovlje VE 6 40 0,68 % 18 0,31 % 97 1,65 % 58 0,99 % 94 1,60 % 1.529 26,05 % 3.234 55,10 % 226 3,85 % 573 9,76 %
Zagorje ob Savi VE 6 67 1,02 % 37 0,57 % 105 1,61 % 54 0,83 % 97 1,48 % 2.109 32,25 % 3.038 46,45 % 417 6,38 % 616 9,42 %
Šmarje pri Jelšah VE 7 76 0,72 % 54 0,51 % 139 1,32 % 135 1,28 % 261 2,47 % 2.287 21,64 % 5.302 50,18 % 924 8,74 % 1.389 13,14 %
Slovenska Bistrica VE 7 100 0,78 % 80 0,63 % 156 1,22 % 123 0,97 % 552 4,33 % 2.672 20,97 % 6.301 49,45 % 823 6,46 % 1.935 15,19 %
Slovenske Konjice VE 7 84 0,96 % 44 0,50 % 95 1,08 % 82 0,94 % 318 3,63 % 2.043 23,30 % 4.040 46,07 % 580 6,61 % 1.484 16,92 %
Ruše VE 7 47 0,88 % 24 0,45 % 67 1,25 % 60 1,12 % 315 5,89 % 1.040 19,45 % 2.861 53,52 % 272 5,09 % 660 12,35 %
Maribor I VE 7 52 0,69 % 18 0,24 % 117 1,56 % 76 1,01 % 363 4,83 % 1.475 19,61 % 3.965 52,73 % 428 5,69 % 1.026 13,64 %
Maribor II VE 7 43 0,49 % 25 0,28 % 91 1,03 % 85 0,96 % 550 6,24 % 1.631 18,50 % 4.781 52,24 % 528 5,99 % 1.080 12,25 %
Maribor III VE 7 56 0,76 % 19 0,26 % 93 1,26 % 87 1,18 % 411 5,58 % 1.230 16,70 % 3.943 53,54 % 413 5,61 % 1.112 15,10 %
Maribor IV VE 7 38 0,74 % 17 0,33 % 150 2,91 % 59 1,15 % 247 4,80 % 1.034 20,07 % 2.635 51,16 % 311 6,04 % 660 12,81 %
Maribor V VE 7 32 0,54 % 18 0,30 % 89 1,49 % 85 1,43 % 322 5,40 % 1.041 17,46 % 3.339 56,01 % 310 5,20 % 725 12,16 %
Maribor VI VE 7 35 0,52 % 28 0,42 % 121 1,81 % 91 1,36 % 350 5,25 % 1.230 18,45 % 3.721 55,81 % 300 4,50 % 791 11,86 %
Maribor VII VE 7 23 0,44 % 19 0,36 % 79 1,50 % 52 0,99 % 362 6,88 % 958 18,21 % 2.948 56,05 % 246 4,68 % 573 10,89 %
Lendava VE 8 56 0,73 % 58 0,76 % 85 1,11 % 63 0,82 % 175 2,29 % 1.007 13,16 % 4.447 58,11 % 845 11,04 % 917 11,98 %
Ormož VE 8 87 1,31 % 32 0,48 % 73 1,10 % 69 1,04 % 243 3,65 % 1.258 18,91 % 3.451 51,86 % 628 9,44 % 813 12,22 %
Ljutomer VE 8 66 0,99 % 42 0,63 % 102 1,53 % 73 1,10 % 142 2,14 % 1.440 21,66 % 3.555 54,47 % 463 6,96 % 765 11,51 %
Murska Sobota I VE 8 111 0,99 % 76 0,68 % 159 1,41 % 105 0,93 % 284 2,53 % 1.616 14,38 % 7.019 62,46 % 729 6,49 % 1.139 10,14 %
Murska Sobota II VE 8 104 0,94 % 49 0,44 % 221 1,99 % 113 1,02 % 210 1,89 % 1.794 16,13 % 6.419 57,73 % 898 8,08 % 1.311 11,79 %
Gornja Radgona VE 8 94 1,19 % 49 0,62 % 101 1,27 % 74 0,93 % 368 4,64 % 1.344 16,96 % 4.297 54,23 % 639 8,07 % 957 12,08 %
Lenart VE 8 65 1,00 % 45 0,70 % 75 1,16 % 73 1,13 % 332 5,13 % 1.234 19,06 % 3.087 47,68 % 629 9,72 % 934 14,43 %
Pesnica VE 8 42 0,67 % 32 0,51 % 61 0,98 % 41 0,66 % 339 5,44 % 1.037 16,63 % 3.051 48,92 % 589 9,44 % 1.045 16,75 %
Ptuj I VE 8 436 4,36 % 37 0,37 % 101 1,01 % 95 0,95 % 454 4,54 % 1.740 17,40 % 5.013 50,13 % 748 7,48 % 1.377 13,77 %
Ptuj II VE 8 166 2,18 % 24 0,32 % 121 1,59 % 86 1,13 % 288 3,78 % 1.343 17,65 % 4.044 53,13 % 455 5,98 % 1.084 14,24 %
Ptuj III VE 8 232 2,84 % 47 0,58 % 66 0,81 % 79 0,97 % 360 4,41 % 1.495 18,30 % 4.059 49,68 % 589 7,21 % 1.243 15,21 %
Volilni okraj Suzana Lara Krause Angelca Likovič Maja Makovec Brenčič Boris Popovič Andrej Šiško Marjan Šarec Borut Pahor Ljudmila Novak Romana Tomc
Legenda:
najboljši izid kandidata najslabši izid kandidata zmaga v volilnem okraju več kot 50% glasov

Vir: DVK [4]

Analiza rezultatov prvega kroga[uredi | uredi kodo]

Borut Pahor, neodvisni kandidat, s podporo SD, je dosegel 47,2 % glasov, in po mnenju nekaterih političnih analitikov, zaradi kritičnih izjav Milana Kučana in Janeza Janše, ostal brez zmage v prvem krogu volitev. Zmagal je v 85 od 88 volilnih okrajih in v vseh volilnih enotah. Absolutno zmago (več kot 50 % glasov) je dosegel v 34 volilnih okrajih in 3 volilnih enotah. Nekoliko nepričakovano je najboljši rezultat dosegel v volilni enoti Ptuj in volilnem okraju Murska Sobota I, ki sicer velja za bazo stranke SD (domači okraj Dejana Židana) in ne v domači volilni enoti Postojna. Najslabši rezultat je pričakovano dosegel v volilni enoti Kranj, ki je domača volilna enota njegovega največjega tekmeca Marjana Šarca. Pahor je v prvem krogu dosegel četrti najboljši rezultat v zgodovini prvih krogov predsedniških volitev.

Marjan Šarec, kandidat svoje stranke LMŠ, je dosegel 24,7 % glasov in se skupaj z aktualnim predsednikom uvrstil v drugi krog glasovanja. Najvišjo podporo je pričakovano dobil v prvi volilni enoti Kranj. Zmagal je v treh volilnih okrajih, med drugim v domačem Kamniku (celo z absolutno večino glasov), poleg tega pa še v obeh domžalskih volilnih okrajih. V nekaterih okrajih se je močno približal Borutu Pahorju. Najslabši rezultat je dosegel v volilni enoti Ptuj, kar je pričakovano, ker je najbolj oddaljena, od njegovega lokalnega okolja, kjer ima najmočnejšo volilno bazo.

Romana Tomc, SDS, je prav tako dosegla najboljši rezultat v volilni enoti Kranj, najslabšega pa v sosednji Postojni. Med volilnimi okraji se najbolje odrezala v Škofji Loki II. Kot razloge za njen slabši rezultat (slabši od Milana Zvera leta 2012) se omenja predvsem premajhna podpora s strani stranke in prepozen vstop v predsedniško kampanjo, v katero je vstopila šele konec septembra. Na njen rezultat je verjetno vplivala tudi njena odsotnost iz državne politike v zadnjih letih, zaradi službovanja v Evropskem parlamentu, pred tem je bila poslanka DZ in njegova podpredsednica.

Ljudmila Novak, NSi, je dosegla najboljši rezultat na Ptuju, najslabšega pa v Celju. Dosegla naj bi rezultat, ki je v maksimalnem dosegu njene stranke, okrog 7%. Skupaj z Romano Tomc, sta dosegli manj glasov kot Milan zver leta 2012 in Lojze Peterle leta 2007, ki sta bila skupna kandidata teh dveh strank. To se je razumelo kot še en velik poraz pomladnih strank, ki ne najdejo pravega kandidata proti kandidatom levice, ki so do danes, slavili na vseh predsedniških volitvah. Škodila naj bi ji tudi kandidatura Angelce Likovič, ki s svojo stranko posega v volilno bazo Nove Slovenije, vendar tudi ona ni dosegla vidnejšega rezultata.

Andrej Šiško, kandidat Zedinjene Slovenije, je dosegel najboljši rezultat v domači volilni enoti Maribor. Drugod po državi ni dosegal bolj odmevnih rezultatov, kar je predvsem vzrok njegove neprepoznavnosti na državni ravni. Je pa dosegel 5. rezultat in s tem po mnenju nekaterih pomeni pozitivno presenečenje. Na število njegovih glasov je vplivalo predvsem splošno nezadovoljstvo nad aktualno politično garnituro, ki ji Šiško ostro nasprotuje.

Boris Popovič, kandidat svoje stranke Slovenija za vedno, dosegel dober rezultat predvsem v svojem lokalnem območju, na Primorskem, oz. v Kopru. Drugje v državi, ni dosegel opaznejšega rezultata. Največ glasov, celo 21,9 % je dosegel v domačem Kopru.

Maja Makovec Brenčič, kandidatka največje vladne stranke SMC (sicer ni članica stranke), je dosegla zgolj 1,7 % glasov in tako skupaj s stranko, pol leta pred parlamentarnimi volitvami doživela velik poraz. SMC je kot vzroke za nizko podporo navedla predvsem prepozen vstop v predsedniško kampanjo. Najboljši rezultat je dosegla v okraju Ljubljana Center, kjer je dosegla slabih 5 % glasov. Sicer pa je v vseh volilnih enotah dosegla relativno podobno podporo, ki se je gibala okrog 1,5 %. Na njen rezultat je po mnenju analitikov najbolj vplivala nepriljubljenost vlade in največje parlamentarne stranke SMC ter ti. Afera z dodatki za stalno pripravljenost.

Suzana Lara Krause, kandidatka SLS, ki je kot zadnja vložila kandidaturo, je po pričakovanjih dosegla slab rezultat, ki je predvsem posledica njene neprepoznavnosti in pa tudi trenutnega položaja stranke SLS, ki je bila ob izpadu iz parlamenta na državnozborskih volitvah leta 2014, potisnjena na rob političnega dogajanja in se ni veliko pojavljala v medijih. Nastop njihove kandidatke se je razumel predvsem kot priprava na državnozborske volitve leta 2018. Najboljši rezultat je dosegla v volilni enoti Ptuj.

Angelca Likovič, Glas za otroke, je dosegla najmanjše število glasov v zgodovini prvih krogov predsedniških volitev. Njena kandidatura se je razumela predvsem kot priprava na parlamentarne volitve, ki pa se jim je po mnenju nekaterih, negativno obrestovala. Politika, ki jo zagovarja Likovičeva, in njena stranka, ima ozko volilno bazo, ki so je deli predvsem z NSi in delno še z SDS, in zato boljšega rezultat ob dveh uveljavljenih strankah, ki sta obe ponudili svoji kandidatki, niti ni mogla pričakovati. Najboljši rezultat je dosegla v domačem Grosuplju.

Glasovi v prvem krogu predsedniških volitev.png

Drugi krog[uredi | uredi kodo]

Pahor Šarec

Rezultati drugega kroga predsedniških volitev po volilnih enotah[uredi | uredi kodo]

Rezultati drugega kroga predsedniških volitev po volilnih okrajih[uredi | uredi kodo]

Dogajanje od začetka uradne volilne kampanje[uredi | uredi kodo]

  • 28. september 2017

Zapletlo se je že ob izteku roka za vložitev kandidatur, ko je Državna volilna komisija odločala še o potrditvi zadnjih vloženih kandidaturah, pri čemer je zavrnila kandidaturo Aleša Ivana Cepiča, ki je h kandidaturi namesto zahtevanih 5000 podpisov volivcev priložil le 57 podpisov. Ker je DVK zavrnila njegovo kandidaturo, ima Aleš I. Cepič po odločitvi, v skladu s 17. členom Zakona o volitvah predsednika republike in 105. člena Zakona o volitvah v državni zbor, 48 ur za pritožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Zaradi zapleta je morala DVK prestaviti žreb vrstnega reda kandidatur, ki je bilo predvideno za petek, 29. septembra 2017 ob 11h. Predsednik DVK Anton Gašper Frantar, je zagotovil, da potek volitev zaenkrat ni ogrožen. [5][6][7]

Pojavila so se tudi vprašanja o zakonski ureditvi pogojev za kandidiranje, zlasti zaradi kandidata Gibanja Zedinjena Slovenija Andreja Šiška, ki je bil leta 2006 obsojen na zaporno kazen 1 leto in 10 mesecev zaradi storitve kaznivega dejanja poskusa umora, ker je pod avtomobil Milana Klementa, leta 1992, skupaj s Matjažem Jeričem, podtaknil bombo. V sodnem procesu je bil takrat z njim tudi soobtoženi Zmago Jelinčič Plemeniti, ki pa je bil oproščen.

  • 29. september 2017

DVK je Alešu I. Cepiču vročila odločbo o zavrnitvi kandidature, s čimer so začeli teči roki za pritožbo na odločbo.

  • 30. september 2017

Aleš I. Cepič je napovedal, da bo v skladu z odločbo DVK-ja na Vrhovno sodišče vložil pritožbo. Po njegovih besedah, ker vsi kandidati v času zbiranja podpisov niso imeli enakih možnosti glede pojavljanja v medijih in tako niso bili v enakovrednem položaju glede nagovarjanja volivcev. [8]

  • 2. oktober 2017

Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo Aleša I. Cepiča na odločbo DVK-ja. DVK je sporočila, da bo žreb vrstnega reda kandidatur opravljen v torek, 3. oktobra. [9]

Koprsko sodišče je sklenilo, da v času volilne kampanje ne bo obravnav v katerih bi moral sodelovati tudi Boris Popovič, da le-to ne bi vplivalo na javno mnenje. [10]

Pojavila so se ugibanja, da naj bi Andrej Šiško, ki je kandidaturo vložil le nekaj minut pred iztekom roka za vlaganje kandidatur, manjkajoče podpise dobil od Damjana Murka, ki se je odpovedal kandidaturi, kljub temu, da naj bi zbral podpise. Do prenosa podpisov lahko pride, ker na obrazcih za podpis podpore, ni potrebno navesti, kateremu kandidatu je podpis namenjen.[11]

  • 3. oktober 2017

DVK je opravila žreb vrstnega reda kandidatov na glasovnici, ki je naslednji: [12]

  1. Suzana Lara KRAUSE (SLS)
  2. Angela (Angelca) LIKOVIČ (GOD)
  3. dr. Maja MAKOVEC BRENČIČ (SMC)
  4. Boris POPOVIČ (SZV)
  5. Andrej ŠIŠKO (GZS)
  6. Marjan ŠAREC (LMŠ)
  7. Borut PAHOR (neodvisni)
  8. Ljudmila NOVAK (NSi)
  9. Romana TOMC (SDS)
  • 4. oktober 2017

Potekalo je prvo televizijsko soočenje predsedniških kandidatov. Soočenje je potekalo na Planet TV, povabljeni so bili vsi predsedniški kandidati, z izjemo Suzane Lare Krause (SLS) in Andreja Šiška (Zedinjena Slovenija).

  • 5. oktober 2017

Potekali sta soočenji vseh predsedniških kandidatov, najprej na Radio Slovenija in potem še na Televiziji Slovenija. [13]

Andrej Šiško je napovedal, da bi lahko odstopil od kandidature za predsednika republike, ker nimajo vsi kandidati zagotovljenih enakih pogojev kandidiranja.

Bojan Požar je objavil vrsto tvitov v katerih je napadel kandidata Marjana Šarca, med drugim tudi na račun njegovega porekla, ki ga ne pozna, saj je bil posvojen v rejniško družino. Oglasil se je tudi poslanec SDS Žan Mahnič, ki je prav tako napadel Šarca na račun njegovega porekla. Objave so bile deležne številnih kritik noben od kandidatov, pa se ni odločno izrekel o neprimernosti le-teh. To se je očitalo predvsem Borutu Pahorju, ki naj bi imel tesne stike z Bojanom Požarjem, ki se je med volilno kampanjo pokazal kot zelo naklonjen aktualnemu predsedniku Pahorju. [14]

  • 15. oktober 2017

Oster komentar na način predsednikovanja Boruta Pahorja je objavil prvak SDS Janez Janša. Pismo: [15]

  • 16. oktober 2017

Objavljeno je bilo ti. 'Pismo intelektualcev' v katerem je 34 posameznikov predsedniku Pahorju očitalo, da si ne zasluži novega mandata na čelu države. Med drugim so v pismu zapisali, da je Pahor institut predsendika "močno degradiral, ga dejansko izpraznil smisla in pomena, pričakovanja do vloge predsednika republike pa v pičlih petih letih znižal na minimum". "Ker je z nekaj zadnjimi izjavami dal vedeti, da takšnih praks tudi v prihodnje ne misli opustiti, se nam takšna izbira zdi celo škodljiva," Pismo: [16]

  • 17. oktober 2017

Začelo se je predčasno glasovanje v prvem krogu predsedniških volitev.

O aktualnem predsedniku je svoje mnenje podal prvi predsednik države Milan Kučan, ki je med drugim dejal, da je Pahor molčal, se sprenevedal in izmikal. [17]

  • 19. oktober 2017

Potekalo je zadnje televizijsko soočenje vseh kandidatov na RTV SLO. [18]

  • 20. oktober 2017

Zaključilo se je predčasno glasovanje v prvem krogu predsedniških volitev, ki se ga je udeležilo 1,65 odstotka volilnih upravičencev, kar je več, kot na volitvah leta 2012. Rezultati bodo objavljeni v nedeljo takoj po zaprtju volišč, kot prvi neuradni rezultati. [19]

Potekalo je zadnje televizijsko soočenje kandidatov na POP TV, sodelovali so vsi kandidati z izjemo Suzane Lare Krause (SLS) in Andreja Šiška (Zedinjena Slovenija).

  • 21. oktober 2017

Ob 00:00 je nastopil volilni molk pred nedeljskim prvim krogom glasovanja.

  • 22. oktober 2017

V prvem krogu predsedniških volitev je zmagal Borut Pahor, ki je prejel 47 % glasov, Marjan Šarec je na drugem mestu osvojil 25 % glasov. Tretja je bila Romana Tomc, četrta Ljudmila Novak, ostali kandidati pa so dobili manj kot 3 % glasov. Borut Pahor in Marjan Šarec sta se uvrstila v drugi krog glasovanja.

  • 25. oktober 2017

Državna volilna komisija je razpisala drugi krog glasovanja za 12. november 2017.

  • 26. oktober 2017

Stranka DeSUS je odločila, da bo v drugem krogu predsedniških volitev podprla aktualnega predsednika Boruta Pahorja. [20]

  • 27. oktober 2017

Janez Janša, predsednik SDS, je izrazil mnenje, da je bila podpora Borutu Pahorju, na zadnjih predsedniških volitvah leta 2007, napaka. [21]

  • 30. oktober 2017

Stranka modernega centra (SMC) je sporočila, da v drugem krogu predsedniških volitev ne more podpreti nobenega od kandidatov in dodala: "da je pravi lik predsednika republike lahko le oseba z visoko moralno avtoriteto, ki uveljavlja demokratične in humane vrednote ter predsedniški funkciji ne jemlje dostojanstva." [22]

Poleg Milana Kučana se je o Pahorju odklonilno izrekla tudi njegova žena Štefka Kučan, ki Pahorju očita izmikanje odgovornosti. [23]

  • 2. november 2017

DVK je objavila končne izide prvega kroga glasovanja, po tem, ko je preštela še glasove po pošti iz tujine. [24]

Potekali sta prvi soočenji predsedniških kandidatov na RTV SLO pred drugim krogom glasovanja.

Predvolilna soočenja[uredi | uredi kodo]

Seznam predvolilnih oddaj in soočenje v slovenskih medijih: [25]

Datum Čas Medij Program Naslov
PRVI KROG GLASOVANJA
28. september 2017 22:00 PROPLUS POP TV 24ur Zvečer (Soočenje - Novak, Pahor, Šarec, Tomc)
4. oktober 2017 21:15 Planet TV Planet TV #predsedniških7 (brez S. L. Krause in A. Šiška)
5. oktober 2017 17:00 RTV SLO Radio Slovenija 1 Prvo soočenje
5. oktober 2017 20:00 RTV SLO Televizija Slovenija 1 Prvo soočenje
14. oktober 2017 19:00 PROPLUS POP TV 24UR
17. oktober 2017 20:00 RTV SLO MMC in Facebook Grem volit! Pogovor predsedniških kandidatov z mladimi
18. oktober 2017 18:00 PROPLUS A Kanal Svet - Soočenje z mladimi (Pahor, Šarec, Novak)
18. oktober 2017 18:00 PROPLUS A Kanal Svet - Soočenje s starejšimi (Makovec Brenčič, Popovič, Tomc, Likovič)
18. oktober 2017 20:00 Nova24TV Nova24TV Veliko soočenje
19. oktober 2017 17:00 RTV SLO Radio Slovenija 1 Drugo soočenje
19. oktober 2017 20:00 RTV SLO Televizija Slovenija 1 Drugo soočenje
20. oktober 2017 19:30 RTV SLO TV Koper - Capodistria Predstavitev kandidatov za predsednika republike
20. oktober 2017 21:00 PROPLUS POP TV Veliko soočenje
DRUGI KROG GLASOVANJA
26. oktober 2017 22:00 PROPLUS POP TV 24ur Zvečer
2. november 2017 17:00 RTV SLO Radio Slovenija 1 Prvo soočenje
2. november 2017 20:00 RTV SLO Televizija Slovenija 1 Prvo soočenje
3. november 2017 20:00 Planet TV Planet TV Finalno predsedniško soočenje
4. november 2017 19:00 PROPLUS POP TV 24UR
9. november 2017 17:00 RTV SLO Radio Slovenija 1 Drugo soočenje
9. november 2017 20:00 RTV SLO Televizija Slovenija 1 Drugo soočenje
10. november 2017 21:00 PROPLUS POP TV Veliko soočenje

Radiotelevizija Slovenija mora, v skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji in Zakonom o Radioteleviziji Slovenija, vsem uradnim kandidatom brezplačno zagotoviti del programskega časa za njihovo predstavitev, pri čemer mora biti vsem namenjen enak čas in enaki pogoji.

Odlok o razpisu volitev in pravna podlaga[uredi | uredi kodo]

Besedilo odloka o razpisu volitev: [26]
"Na podlagi petega odstavka 103. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 5. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92 in 73/03 – odločba Ustavnega sodišča) izdajam


O D L O K

o razpisu volitev predsednika republike


I
Razpisujem volitve predsednika republike.
II
Volitve predsednika republike bodo v nedeljo, 22. 10. 2017.
III
Za dan razpisa volitev, s katerim začno teči roki za volilna opravila, se šteje 21. 8. 2017.
IV
Za izvršitev tega odloka skrbi Državna volilna komisija.


Št. 004-03/17-5/3
Ljubljana, dne 11. avgusta 2017


dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik Državnega zbora"


5. odstavek 103. člena Ustave Republike Slovenije [27]:
"Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika."


1. odstavek 5. člena Zakona o volitvah predsednika republike [6]:
"Volitve predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora."

2. odstavek 24. člena Zakona o volitvah predsednika republike [6]:

"Ponovno glasovanje razpiše republiška volilna komisija. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije."
Besedilo odloka o razpisu ponovnega glasovanja: [28]
"Na podlagi drugega odstavka 24. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92 in 73/03 – odločba Ustavnega sodišča) Državna volilna komisija izdaja


O D L O K

o razpisu ponovnega glasovanja na volitvah predsednika republike

I
Ker noben kandidat na glasovanju, ki je bilo v nedeljo, 22. 10. 2017, ni dobil večine veljavnih glasov, se glasovanje ponovi.

Glasovanje se ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov.

II
Kandidata sta:

1. Kandidat: Borut Pahor, roj. 2. 11. 1963, stanujoč Na pristavi 47, Šempeter pri Gorici, Šempeter-Vrtojba, diplomirani politolog, Predsednik Republike Slovenije

Predlagatelj: mag. Dejan Židan in skupina volivcev


2. Kandidat: Marjan šarec, roj. 2. 12. 1977, stanujoč Šmarca, Jeranova 13, Kamnik, univerzitetni diplomirani igralec, župan

Predlagatelj: Lista Marjana Šarca

III
Ponovno glasovanje bo v nedeljo, 12.11.2017


Številka: 041-2/2017-15
Datum: 25.10.2017


Anton Gašper Frantar
Predsednik"

Rokovnik volitev[uredi | uredi kodo]

Rokovnik je izdala Državna volilna komisija: [29]

Datum Ura Opravilo
21. avgust 2017 00:00 začetek volilnih opravil
22. september 2017 začetek uradne volilne kampanje
27. september 2017 24:00 zadnji dan za vložitev uradnih kandidatur na DVK
2. oktober 2017 24:00 zadnji dan za umik soglasij h kandidaturi
3. oktober 2017 žreb vrstnega reda kandidatur (klub Cankarjevega doma) - PRESTAVLJEN
6. oktober 2017 DVK objavi uradni seznam kandidatur
17. - 19. oktober 2017 predčasno glasovanje v prvem krogu glasovanja (na sedežih okrajnih volilnih komisij)
20. oktober 2017 24:00 pričetek volilnega molka pred prvim krogom splošnega glasovanja
22. oktober 2017 7:00 - 19:00 prvi krog splošnega glasovanja
do 26. oktobra 2017 ugotavljanje izida glasovanja po pošti oz. glasovanja v tujini
7. - 9. november 2017 predčasno glasovanje v drugem krogu glasovanja (na sedežih okrajnih volilnih komisij)
10. november 2017 24:00 pričetek volilnega molka pred drugim krogom splošnega glasovanja
12. november 2017 7:00 - 19:00 drugi krog splošnega glasovanja
po 12. novembru 2017 objava uradnih rezultatov glasovanja

Kandidati[uredi | uredi kodo]

Kandidat lahko, v skladu z 11. členom, 2. odstavkom 12. člena in 13. členom Zakona o volitvah predsednika republike, postane, na dan volitev polnoletni državljan Republike Slovenije, na predlog:

  • skupine najmanj desetih poslancev Državnega zbora,
  • registrirane politične stranke in s podporo najmanj treh poslancev Državnega zbora ali najmanj 3000 volivcev,
  • skupine najmanj 5000 volivcev.[6]

Vsaka politična stranka lahko predlaga samo enega kandidata, lahko pa več političnih strank predlaga skupnega kandidata. Vsak volilec ali poslanec lahko s podpisom podpre samo eno kandidaturo.

Uradni kandidati[uredi | uredi kodo]

[Kandidati so razporejeni po abecednem vrstnem redu.]

Št. kand. (žreb) Slika Kandidat Datum vložitve kandidature Starost Izobrazba Dosedanje politične funkcije Predlagatelj kandidature Vir
Datum potrditve kandidature Poklic Ostale funkcije in zaposlitve Podpora
1 Krause, Suzana LaraSuzana Lara Krause 27. september 2017 38 profesorica slovenščine in ruščine
  • predsednica Slovenske ženske zveze pri SLS (od 2014)
Slovenska Ljudska Stranka logo.svg

SLS - Slovenska ljudska stranka

[30][31]

[32]

[33]

28. september 2017 samostojna podjetnica, prevajalka
  • delo v družinskem podjetju
  • samostojna podjetnica (prevajanje in jezikovno poučevanje)
3000 volivcev
2 Angela (Angelca) Likovič 25. september 2017 73 univerzitetna diplomirana organizatorka
  • državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport (2000)
Glas za otroke in družine [34][35]

[36]

[37]

28. september 2017 upokojenka
  • učiteljica na podružnični OŠ Žalna
  • direktorica Delavske univerze v Grosupljem
  • ravnateljica OŠ Majde Vrhovnik
3000 volivcev
3 Maja Makovec Brenčič.jpg Maja Makovec Brenčič 15. september 2017 48 doktorica znanosti s področja ekonomije
  • ministrica za izobraževanje, znanost in šport (od 2014)
StrankaMiraCerarjalogo.png

Stranka modernega centra - SMC

[38][39]

[40]

[41]

19. september 2017 ministrica za izobraževanje, znanost in šport
  • prorektorica Univerze v Ljubljani (2013-2014)
  • redna profesorica na Ekonomski fakulteti (od 2011)
  • predsednica Sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (2010-2013)
  • prodekanja Ekonomske fakultete (2009-2013)
3 poslanci Državnega zbora
8 Ljudmila novakcropped.jpg Novak, LjudmilaLjudmila Novak 8. september 2017 58 profesorica nemščine in slovenščine NSi-Logo.svg

Nova Slovenija - krščanski demokrati

[42]

[43]

[44]

[45]

13. september 2017 poslanka DZ
  • profesorica slovenščine in nemščine na SŠC Murska Sobota
3 poslanci Državnega zbora
7 Borut Pahor 2009.jpg Pahor, BorutBorut Pahor 20. september 2017 53 univerzitetni diplomirani politolog (smer mednarodna dejavnost) mag. Dejan Židan in skupina volivcev

podpora:

Socialni demokrati Logo.svg

Socialni demokrati

DeSUS Logo.svg.png

Demokratična stranka upokojencev Slovenije

[46][47]

[48]

[49]

[50]

22. september 2017 predsednik države / 5000 volivcev
4 Boris Popovič.jpg Boris Popovič 25. september 2017 54 gimnazijski maturant Slovenija za vedno [51][52]

[53]

[54]

28. september 2017 župan
  • samostojni podjetnik (gostinstvo, turizem, tekstil)
3000 volivcev
6 Marjan Šarec in Logatec 2017.jpg Šarec, MarjanMarjan Šarec 11. september 2017 39 univerzitetni diplomirani igralec Marjan Šarec logo.svg

Lista Marjana Šarca

[55]

[56]

[57]

[58]

13. september 2017 župan
  • novinar in urednik na RTV SLO
  • dramski igralec in imitator
3000 volivcev
5 Andrej Šiško 27. september 2017 48 inženir informatike
  • predsednik Gibanja Zedinjena Slovenija (od 2014)
Gibanje Zedinjena Slovenija

podpora:

Gibanje OPS

[59][60]

[61]

[62]

28. september 2017 avtor in urednik
  • poveljnik specialnega voda 711. odreda Teritorialne obrambe
3000 volivcev
9 Romana Tomc 2015.jpg Romana Tomc 26. september 2017 51 univerzitetna diplomirana ekonomistka SDS logotype.svg

Slovenska demokratska stranka - SDS

[63][64]

[65]

[66]

28. september 2017 poslanka v Evropskem parlamentu
  • direktorica Direktorata za delo in pravice iz dela na MDDSZ (2007)
  • direktorica Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije (2010-2011)
  • različne funkcije na Gospodarski zbornici Slovenije
  • Vodja oddelka za ekonomske zadeve pri Združenju delodajalcev Slovenije
3 poslanci Državnega zbora

Neuspešne kandidature[uredi | uredi kodo]

Naslednjim kandidatom ni uspelo zbrati dovolj podpisov podpore (zbiranje podpisov podpore je bilo možno do vključno 27. septembra do polnoči):

[Kandidati so razporejeni po abecednem vrstnem redu.]

Potencialni kandidati[uredi | uredi kodo]

Kot potencialni kandidati so se omenjali:

Kandidati, ki so od kandidature odstopili pred koncem roka za zbiranje podpisov[uredi | uredi kodo]

Mediji[uredi | uredi kodo]

  • Radiotelevizija Slovenija, je pripravila v obeh krogih glasovanj po dve soočenji vseh predsedniških kandidatov, ki so imeli vsi relativno enake možnosti za predstavitev svojih stališč. Pozornost so namenjali vsem kandidatom, in na svoji spletni strani vse tudi podrobno predstavili, so pa bili nekateri kandidati, ki so imeli več možnosti za izvolitev, bolj izpostavljeni.
  • POP TV (PROPLUS) oz. 24ur.com je v prvem krogu pripravil dve soočenji v katera je vključil le po štiri kandidate (Pahor, Šarec, Novak, Tomc) in eno večje soočenje, ob koncu kampanje, v katerem so sodelovali vsi kandidati, z izjemo Andreja Šiška in Suzane Lare Krause. POP TV je bil zaradi tega delež kritik, da favorizira določene kandidate in ostalim ne ponuja enakih možnosti predstavitve. Na trenutke se je kazala njihova naklonjenost aktualnemu predsedniku Pahorju, so pa pozornost namenjali tudi vsem ostalim kandidatom, še posebej tistim z boljšimi možnostmi glede na ankete.
  • Planet TV oz. Siol.net je v prvem krogu pripravil eno soočenje predsedniških kandidatov, ki je bilo deležno veliko kritik, predvsem glede vsebine, ki se je dotikala precej 'nepomembnih' tem in premalo vsebinskih. Medijsko so pokrivali vse kandidate, v večji meri pa tiste, ki so jim ankete nakazovale boljši rezultat.
  • Požar Report oz. Bojan Požar, se je tekom predsedniške kampanje izkazal kot eden najbolj pristranskih medijev najbolj naklonjen aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju, s svojimi objavami je napadal predvsem kandidata Marjana Šarca. Borut Pahor ni povezav nikoli zanikal.
  • Nova24TV, ki velja za medij stranke SDS, je največ pozornosti namenila predvsem po anketah vodilnim štirim kandidatom Pahorju, Šarcu in kandidatki svoje stranke Romani Tomc. Objav o Ljudmili Novak je bilo malo, objave o Marjanu Šarcu, proti koncu prveka kroga in v drugem krogu, pa tudi o Borutu Pahorju, pa so bile precej negativne. V prvem krogu so pripravili tudi soočenje vseh predsedniških kandidatov.
  • TUJI MEDIJI: V tujih medijih se je o predsedniških volitvah pisalo bolj malo, z izjemo dneva volitev, ko so nekateri mediji poročali o izvedbi volitev. Predvsem Pahorja so prepoznavali kot velikega favorita.

Javnomnenjske raziskave[uredi | uredi kodo]

Prvi krog glasovanja[uredi | uredi kodo]

V splošnem so se ankete, ki so preverjale javno mnenje pred prvim krogom izkazale za nezanesljive, in so nekaterim kandidatom napovedale precej napačne izide. Tudi dogodki, ki so se dogajali v zadnje tednu pred volitvami so imeli vpliv na rezultat prvega kroga glasovanja, ki pa ga ankete izvedene pred tem, niso zaznale. Ti. 'exit-polls' ali vzporedne volitve pred med prvim krogom glasovanja niso bile izvedene. Ankete po vložitvi uradnih kandidatur (od 28. septembra 2017 do 21. oktobra 2017):

Datum Izvajalec ankete Vzorec Krause Likovič Makovec Brenčič Popovič Šiško Šarec Pahor Novak Tomc Neodločeni Nikogar Ne bi volili Prednost vodilnega
29. september–6. oktober 2017 Episcenter[91] 741 0,9% 1,9% 1,0% 0,8% 21,8% 51,5% 8,0% 7,2% 6,5% 29,7%

Ankete, ki so bile izvedene do roka za vložitev uradnih kandidatur (do 28. septembra 2017):

Datum Izvajalec ankete Vzorec Pahor Šarec Jazbec Jelinčič Rozman Novak Murko Likovič Makovec Brenčič Krause Tomc Popovič Ostali Neodločeni Nikogar Ne bi volili Prednost vodilnega
23. september 2017 Mediana[92] 712 44.7% 17,2% 1,5% 6,8% 0,8% 1,2% 5,2% 2,4% 2,4% 17.7% 27,5%
11.–13. september 2017 Parsifal[93] 700 50,2% 19,8% 4,2% 1,3% 1,3% 4,3% 3,5% 15,5% 30,4%
31. avgust–7. september 2017 Episcenter[94] 702 46,7% 18,5% 2,8% 11,6% 1,8% 1,2% 0,3% 7,7% 5,5% 28,2%
16.–18. avgust 2017 Episcenter[95][96] 556 37,2% 23,1% 3,2% 3,3% 1,6% 10,6% 1,3% 0,8% 4,4% 8,8% 5,6% 14,1%
26.–28. julij 2017 Delo Stik[97] 523 36,5% 20,6% 5,2% 2,7% 1,1% 8,7% 18,1% 6,4% 15,9%
25. junij 2017 Mediana[98] 707 51,5% 24,8% 3,9% 5,7% 11,8% 2,2% 26,7%
19.–20. april 2017 Delo[99] 513 44% 12% 10% 8% 22% 4% 32%

Stroški volitev[uredi | uredi kodo]

Po oceni DVK bodo stroški izvedbe prvega kroga predsedniških volitev znašali 5,1 milijona €, vendar v ta znesek še niso všteti stroški, ki bodo nastali zaradi povračila stroškov kampanje [100].

Povrnitev stroškov kampanje[uredi | uredi kodo]

Kandidati, ki so prejeli vsaj 10 % glasov volilnih upravičencev, ki so glasovali, so v skladu s 26. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji, upravičeni do povrnitve stroškov volilne kampanje in sicer 0,12 € za vsak glas, ki ga bodo prejeli. Povračilo sicer ne sme preseči, s strani organizatorja, v kampanjo vloženega zneska. Kandidata, ki se uvrstita v drugi krog, sta upravičena do povračila le na podlagi glasov prejetih v drugem krogu glasovanja. [101]

Stroški volilne kampanje bodo povrnjeni Borutu Pahorju, Marjanu Šarcu in Romani Tomc, ki so dobili več kot 10 % glasov v prvem krogu volitev. Ker sta se Marjan Šarec in Borut Pahor uvrstila v drugi krog volitev, bodo njima sredstva povrnjena na podlagi rezultata v drugem krogu glasovanja.

Povrnjeni zneski:

Kandidat Št. glasov Povrnjeno (maks.) Porabljeno
Borut Pahor cca. 50.000 €
Marjan Šarec cca. 45.000 €
Romana Tomc 102.925 12.351 € ni podatka

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Volitve predsednika RS - leto 2017". Državna volilna komisija RS. Pridobljeno dne 17.6.2017. 
  2. ^ "Predsedniške volitve bodo 22. oktobra". MMC RTV-SLO. 11.8.2017. Pridobljeno dne 12.8.2017. 
  3. ^ "V ponedeljek začetek volilnih opravil pred predsedniškimi volitvami; morebiten drugi krog 12. novembra". STA. 17. 8. 2017. Pridobljeno dne 25. 8. 2017. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 https://www.volitve.gov.si/vp2017/#/prva.  Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  5. ^ "Kandidaturo Cepiča zavrnili, v boj za predsedniški stolček gre devet kandidatov". 24ur.com. 28. september 2017. Pridobljeno dne 28. september 2017. 
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 6,3 "Zakon o volitvah predsednika republike". Uradni list RS (39/1992). https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/63899. 
  7. ^ "Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)". 
  8. ^ "Cepič se bo pritožil na zavrnitev predsedniške kandidature". rtvslo.si. 30. september 2017. Pridobljeno dne 30. september 2017. 
  9. ^ "Vrhovno sodišče zavrnilo Cepičevo pritožbo, žrebanje vrstnega reda v torek". rtvslo.si. 2. oktober 2017. Pridobljeno dne 2. oktober 2017. 
  10. ^ "V času volilne kampanje ne bo narokov za Borisa Popoviča". siol.net. 2. oktober 2017. Pridobljeno dne 2. oktober 2017. 
  11. ^ "Od kod Andreju Šišku 3457 podpisov podpore? Damjan Murko zanika, da mu je dal svoje". reporter.si. 2. oktober 2017. Pridobljeno dne 2. oktober 2017. 
  12. ^ "SEZNAM KANDIDATUR ZA PREDSEDNIKA/PREDSEDNICO REPUBLIKE Z IMENI KANDIDATOV/KANDIDATK IN IMENI PREDLAGATELJEV PO IZŽREBANEM VRSTNEM REDU". Državna volilna komisija. 3. oktober 2017. Pridobljeno dne 3. oktober 2017. 
  13. ^ "Nihče od predsedniških kandidatov ne bi pomilostil Igorja Bavčarja". rtvslo.si. 5. oktober 2017. Pridobljeno dne 5. oktober 2017. 
  14. ^ "Kako je Požar skočil v pomoč Pahorju in začel umazano predsedniško kampanjo". had.si. 6. oktober 2017. Pridobljeno dne 21. oktober 2017. 
  15. ^ "Janez Janša o Borutu Pahorju: “Živi in pusti umreti”". nova24tv.si. 15. oktober 2017. Pridobljeno dne 21. oktober 2017. 
  16. ^ "Pismo intelektualcev javnosti: Zakaj Pahor ni primerna izbira za predsednika republike". rtvslo.si. 16. oktober 2017. Pridobljeno dne 21. oktober 2017. 
  17. ^ "Kučan z ostrimi besedami napadel Pahorja". siol.net. 17. oktober 2017. Pridobljeno dne 21. oktober 2017. 
  18. ^ "Sklepno soočenje: Kdaj bi se predsednik republike moral oglasiti?". rtvslo.si. 19. oktober 2017. Pridobljeno dne 21. oktober 2017. 
  19. ^ "Predčasno glasovalo 1,65 odstotka volivcev". rtvslo.si. 20. oktober 2017. Pridobljeno dne 21. oktober 2017. 
  20. ^ "Izvršilni odbor DeSUS-a soglasno podprl Pahorja". rtvslo.si. 26. oktober 2017. Pridobljeno dne 30. oktober 2017. 
  21. ^ "Janša priznal, da je bila podpora Pahorju pred petimi leti napaka". 24ur.com. 27. oktober 2017. Pridobljeno dne 27. oktober 2017. 
  22. ^ "SMC ne bo podprl nobenega predsedniškega kandidata". rtvslo.si. 30. oktober 2017. Pridobljeno dne 30. oktober 2017. 
  23. ^ "SMC v drugem krogu predsedniških volitev izrecno ne podpira nobenega od kandidatov". 24ur.com. 30. oktober 2017. Pridobljeno dne 30. oktober 2017. 
  24. ^ volitve.gov.si. 2. november 2017 https://www.volitve.gov.si/vp2017/#/rezultati. Pridobljeno dne 2. november 2017.  Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  25. ^ "Soočenja". rtvslo.si. 28. september 2017. 
  26. ^ "O D L O K o razpisu volitev predsednika republike" (PDF). 12. september 2017. Pridobljeno dne 12. september 2017. 
  27. ^ "Ustava Republike Slovenije". 
  28. ^ "O D L O K o razpisu ponovnega glasovanja na volitvah predsednika republike" (PDF). 25. oktober 2017. Pridobljeno dne 29. oktober 2017. 
  29. ^ "ROKOVNIK" (PDF). Pridobljeno dne 12. september 2017. 
  30. ^ "To je nova kandidatka za predsednico države". siol.net. 30. avgust 2017. Pridobljeno dne 30. avgust 2017. 
  31. ^ "Predsedniško kandidaturo vložila tudi Suzana Lara Krause". vecer.com. 27. september 2017. Pridobljeno dne 27. september 2017. 
  32. ^ "Suzana Lara Krause: najmlajša in najbolj neznana predsedniška kandidatka". rtvslo.si. 28. september 2017. Pridobljeno dne 29. september 2017. 
  33. ^ "SUZANA LARA KRAUSE (letnik 1979)". siol.net. 29. september 2017. Pridobljeno dne 1. oktober 2017. 
  34. ^ "Angelca Likovič bo kandidatka Glasu za otroke in družine". RTV SLO MMC. 5. september 2017. Pridobljeno dne 5. september 2017. 
  35. ^ "Angelca Likovič vložila kandidaturo za predsednico". delo.si. 25. september 2017. Pridobljeno dne 25. september 2017. 
  36. ^ "Angelca Likovič: Ravnateljica, popzvezda in kristjanka". rtvslo.si. 28. september 2017. Pridobljeno dne 29. september 2017. 
  37. ^ "ANGELCA LIKOVIČ (letnik 1944)". siol.net. 29. september 2017. Pridobljeno dne 1. oktober 2017. 
  38. ^ "Predsedniška kandidatka Maja Makovec Brenčič: 'Ne ponuja le videza, pač pa tudi vsebino in srce'". 24ur.com. 8. september 2017. Pridobljeno dne 8. september 2017. 
  39. ^ "Makovec Brenčičeva vložila kandidaturo za predsedniške volitve". rtvslo.si. 15. september 2017. Pridobljeno dne 15. september 2017. 
  40. ^ "Maja Makovec Brenčič: izkušena akademikinja in novopečena političarka, ki stavi na odločnost". rtvslo.si. 19. september 2017. Pridobljeno dne 29. september 2017. 
  41. ^ "MAJA MAKOVEC BRENČIČ (letnik 1969)". siol.net. 29. september 2017. Pridobljeno dne 1. oktober 2017. 
  42. ^ "Novakova v boj za predsednico države: ljudem želi povrniti zaupanje v državo". Dnevnik. 4.8.2017. Pridobljeno dne 4.8.2017. 
  43. ^ "Kandidatka NSi za predsednico Ljudmila Novak prva vložila kandidaturo". 24ur.com. 8. september 2017. Pridobljeno dne 8. september 2017. 
  44. ^ "Ljudmila Novak: od županje in poslanke do prvega obraza NSi-ja". rtvslo.si. 19. september 2017. Pridobljeno dne 29. september 2017. 
  45. ^ "LJUDMILA NOVAK (letnik 1958)". siol.net. 29. september 2017. Pridobljeno dne 1. oktober 2017. 
  46. ^ "Pahor: Da, kandidiral bom za predsednika države". MMC RTV-SLO. 21.12.2016. Pridobljeno dne 1.1.2017. 
  47. ^ "SD tudi uradno podprl Pahorjevo kandidaturo". MMC-RTV SLO. 31.8.2017. Pridobljeno dne 8.9.2017. 
  48. ^ "Pahor: "Nisem popoln in tudi nisem moralana avtoriteta in se to ne trudim biti"". MMC-RTV SLO. 28.8.2017. Pridobljeno dne 8.9.2017. 
  49. ^ "Borut Pahor: Prvi politik, ki je opravljal vse tri najpomembnejše predsedniške funkcije". rtvslo.si. 19. september 2017. Pridobljeno dne 29. september 2017. 
  50. ^ "BORUT PAHOR (letnik 1963)". siol.net. 29. september 2017. Pridobljeno dne 1. oktober 2017. 
  51. ^ "Predsedniško kandidaturo je napovedal tudi koprski župan Boris Popovič". RTV SLO MMC. 4. september 2017. Pridobljeno dne 4. september 2017. 
  52. ^ "Koprski župan Boris Popovič vložil kandidaturo za predsednika". ekoper.si. 25. september 2017. Pridobljeno dne 29. september 2017. 
  53. ^ "Boris Popovič - voznik relija, ki je postal župan". rtvslo.si. 28. september 2017. Pridobljeno dne 29. september 2017. 
  54. ^ "BORIS POPOVIČ (letnik 1962)". siol.net. 29. september 2017. Pridobljeno dne 1. oktober 2017. 
  55. ^ "Kamniški župan Marjan Šarec napovedal predsedniško kandidaturo". MMC-RTV SLO. 31.5.2017. Pridobljeno dne 31.5.2017. 
  56. ^ "Marjan Šarec vložil kandidaturo za predsedniške volitve". RTV SLO MMC. 11. september 2017. Pridobljeno dne 11. september 2017. 
  57. ^ "Marjan Šarec: Od imitatorja do župana in predsednika?". rtvslo.si. 19. september 2017. Pridobljeno dne 29. september 2017. 
  58. ^ "MARJAN ŠAREC (letnik 1977)". siol.net. 29. september 2017. Pridobljeno dne 1. oktober 2017. 
  59. ^ "Zedinjena Slovenija podpira Andreja Šiška kot kandidata za predsednika Republike Slovenije". Zedinjena Slovenija - ZSi. 18. september 2017. Pridobljeno dne 18. september 2017. 
  60. ^ "Gibanje OPS podpira zapriseženega domojuba Andreja Šiška za predsednika Republike Slovenije!". Gibanje OPS. 28. september 2017. Pridobljeno dne 28. september 2017. 
  61. ^ "Andrej Šiško: Nekdanji pripadnik TO-ja, vodja navijačev, podjetnik in politični aktivist, ki "hodi po robu"". rtvslo.si. 28. september 2017. Pridobljeno dne 29. september 2017. 
  62. ^ "ANDREJ ŠIŠKO (letnik 1969)". siol.net. 29. september 2017. Pridobljeno dne 1. oktober 2017. 
  63. ^ "Romana Tomc bo kandidatka SDS-a na predsedniških volitvah". RTV SLO MMC. 9. september 2017. Pridobljeno dne 9. september 2017. 
  64. ^ "FOTO: Romana Tomc vložila kandidaturo: Želim biti predsednica vseh Slovenk in Slovencev". 24ur.com. 26. september 2017. Pridobljeno dne 26. september 2017. 
  65. ^ "Romana Tomc: Evropska poslanka, ki je kariero začela na davčni upravi". rtvslo.si. 28. september 2017. Pridobljeno dne 29. september 2017. 
  66. ^ "ROMANA TOMC (letnik 1965)". siol.net. 29. september 2017. Pridobljeno dne 1. oktober 2017. 
  67. ^ 67,0 67,1 67,2 67,3 "Slovenija ima kandidatko za predsednico države, Ljudmila Novak se veseli predsedniške tekme". 24ur.com. 4. avgust 2017. Pridobljeno dne 4. avgust 2017. 
  68. ^ "Predsedniške volitve postajajo komedija". dnevnik.si. 17. junij 2017. Pridobljeno dne 12. september 2017. 
  69. ^ "Po Damjanu Murku predsedniško kandidaturo napovedal še Dominik Kozarič". siol.net. 15. junij 2017. Pridobljeno dne 12. september 2017. 
  70. ^ "Dva Milana zaenkrat tekmeca Borutu Pahorju". mbreport.si. 18. april 2017. Pridobljeno dne 18. september 2017. 
  71. ^ "NAJAVA KANDIDATURE ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE". Rozinteater. 21. junij 2017. Pridobljeno dne 12. september 2017. 
  72. ^ "LDS bo na volitvah zastopal Šprohar, kandidati zbirajo podpise". MMC-RTV SLO. 24.8.2017. Pridobljeno dne 25.8.2017. 
  73. ^ "Predsedniški kandidat za Osvoboditev, Očiščenje in Preporod Slovenije - drugič". Gibanje OPS. 21. avgust 2017. Pridobljeno dne 12. september 2017. 
  74. ^ "Predsednica MARTINA". Pridobljeno dne 12. september 2017. 
  75. ^ "Bo predsedniških kandidat SMC na koncu Mitja Bervar?". 31. avgust 2017. Pridobljeno dne 31. avgust 2017. 
  76. ^ "Bobovnik predsedniški kandidat SMC? V Cerarjevi stranki odgovarjajo ...". večer. 24. avgust 2017. Pridobljeno dne 24. avgust 2017. 
  77. ^ 77,0 77,1 77,2 "Ljudmila Novak proti Romani Tomc? To so predsedniški kandidati pomladnih strank". reporter.si. 7. avgust 2017. Pridobljeno dne 7. avgust 2017. 
  78. ^ "Brglez: Ne bom kandidiral za predsednika, s Pahorjem je nemogoče tekmovati". reporter.si. 27. april 2017. Pridobljeno dne 27. april 2017. 
  79. ^ "Jerovšek: Janševa kandidatura za predsednika ne bi bila pametna za SDS". reporter.si. 3. september 2017. Pridobljeno dne 3. september 2017. 
  80. ^ "Aleš Hojs o kandidaturi za predsednika države: Napišite, kar hočete". siol.net. 10. maj 2017. Pridobljeno dne 10. maj 2017. 
  81. ^ "Prekmurec kandidat za predsednika države?". sobotainfo.com. 12. september 2017. 
  82. ^ "Ob Pahorju tudi rekordna ženska družba?". večer. 31. julij 2017. Pridobljeno dne 31. julij 2017. 
  83. ^ "Presenetil z odločitvijo: ne bo kandidiral za predsednika". slovenske novice. 6. september 2017. Pridobljeno dne 6. september 2017. 
  84. ^ "Zakaj gre predsedniška kandidatura Ljudmile Novak najbolj na živce privržencem Janeza Janše". reporter.si. 7. avgust 2017. Pridobljeno dne 7. avgust 2017. 
  85. ^ "Janko Veber napovedal vstop v tekmo za predsednika države". siol.net. 30. avgust 2017. Pridobljeno dne 30, avgust 2017. 
  86. ^ "BO BOŠTJAN M. ZUPANČIČ KANDIDIRAL ZA PREDSEDNIKA?". spletnicasopis.eu. 7. avgust 2017. Pridobljeno dne 7. avgust 2017. 
  87. ^ "»Izstopam iz predsedniške tekme«". slovenske novice. 23. september 2017. Pridobljeno dne 23. september 2017. 
  88. ^ . 22. september 2017 https://www.facebook.com/122063427929719/videos/1152531738216211/. Pridobljeno dne 22. september 2017.  Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  89. ^ "Ne boste verjeli, kdo bo kandidiral za predsednika republike". slovenske novice. 13. junij 2017. Pridobljeno dne 12. september 2017. 
  90. ^ "Za predsednika gre tudi komik". delo.si. 22. maj 2017. Pridobljeno dne 12. september 2017. 
  91. ^ "Anketa: Pahorju se na predsedniških volitvah nasmiha zmaga že v 1. krogu". RTVSLO. Pridobljeno dne 2017-10-06. 
  92. ^ "Borut Pahor nesporni favorit za zmago, ključ do razpleta pa ima v rokah 17 odstotkov še neodločenih volivcev". 24ur.com. Pridobljeno dne 2017-09-26. 
  93. ^ "Opinion poll: Check whether Pahor would win in first round | Nova24TV". Nova24TV. 2017-09-19. Pridobljeno dne 2017-09-26. 
  94. ^ Uredništvo. "Anketa Domovine: Novakova z realnimi možnostmi za 2. krog, Tomčeva za zdaj še zaostaja | Domovina". www.domovina.je. Pridobljeno dne 2017-09-14. 
  95. ^ "Je Pahor že dobil konkretnega tekmeca? Novakova ga ne ogroža". Slovenskenovice.si. Pridobljeno dne 2017-08-31. 
  96. ^ ""Anketa: Najbližja zasledovalca Pahorja Šarec in Novakova"". rtvslo.si. 28 Aug 2017. Pridobljeno dne 28 Aug 2017. 
  97. ^ "Anketa Dela: Marjan Šarec se kaže kot močan kandidat". www.delo.si. Pridobljeno dne 2017-08-31. 
  98. ^ "Arbitraža utegne premešati priljubljenost politikov, med strankami suvereno vodi SDS". 24ur.com. Pridobljeno dne 2017-08-31. 
  99. ^ "Anketa Dela: Pahor ne bi dobil polovice glasov!". Delo. 3 May 2017. Pridobljeno dne 4 June 2017. 
  100. ^ "Predsedniške volitve so dražje od parlamentarnih, letos za izvedbo načrtovanih 5,1 mio evrov". 24ur.com. 27. september 2017. Pridobljeno dne 28. september 2017. 
  101. ^ "Z A K O N O VOLILNI IN REFERENDUMSKI KAMPANJI (ZVRK)".