Herson, Ukrajina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Herson

Херсо́н
Kherson Perekopska Str. 13 Saviour Cathedral of St.Catherine 04 (YDS 3540).jpg
Успенский собор на Ленина DSC 7267 8 9 fused.jpg
2016 г. Библиотека в Херсоне.jpg
Kherson-2017 Theatre (Horkogo) Str. 27 Synagogue 'Habad' 03 01 (YDS 4127).jpg
Kherson-23102009(039).jpg
Херсон, Леніна вул., 34.JPG
Victory-Monument-Kherson-2.jpg
Zastava Herson
Zastava
Grb Herson
Grb
Herson se nahaja v Hersonska oblast
Herson
Herson
Lega Hersona
Herson se nahaja v Ukrajina
Herson
Herson
Herson (Ukrajina)
Koordinati: 46°38′33″N 32°37′30″E / 46.64250°N 32.62500°E / 46.64250; 32.62500Koordinati: 46°38′33″N 32°37′30″E / 46.64250°N 32.62500°E / 46.64250; 32.62500
DržavaZastava Ukrajine Ukrajina
OblastHersonska oblast
Mestni rajoniHersonski rajon
Dneprovski rajon
Suvorovski rajon
Komsomolski rajon
Ustanovljeno18. junij 1778
OkupiranoRusija
Upravljanje
 • ŽupanIgor Viktorovič Kolihajev[1]
Površina
 • Skupno1.357 km2
Nadm. višina
466 m
Prebivalstvo
 (2021)
 • Skupno283.649
 • Gostota210 preb./km2
Poštna številka
73000
Omrežna skupina+380 552
Spletna stranmiskrada.kherson.ua

Herson (ukrajinsko Херсо́н, izgovorjava [xerˈsɔn]; rusko: [xʲɪrˈson]) je mesto na jugu Ukrajine. Je upravno središče Hersonske oblasti in gospodarsko središče. Herson je pomembno pristanišče ob Črnem morju in ob Dnepru, ter domovanje večje ladjedelniške industrije. Je središče Hersonskega rajona in gosti upravo Hersonske mestne hromade (občine), ene od ukrajinskih hromad.[2] Od 3. marca 2022 je pod rusko okupacijo.[3] Leta 2021 je imelo mesto 283.649 prebivalcev (ocena za leto 2021).[4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto je bilo ustanovljeno 18. junija 1778 z odlokom Katarine Velike na obrežju Dnepra kot osrednja trdnjava Črnomorske flote. Leta 1783 so bile mestu podeljene pravice okrožnega mesta, odprla pa se je krajevna ladjedelnica. V letu dni je začela delovati ladjarska družba Herson. Leta 1803 je mesto postalo glavno mesto Hersonske gubernije.

Mesto so od 19. avgusta 1941 do 13. marca 1944 zasedle oborožene sile Tretjega rajha. Mesto so osvobodile enote Rdeče armade.

Od leta 2014 je v Hersonu urad Predstavništva Predsednika Ukrajine v Avtonomni republiki Krim.[5]

Do 18. julija 2020 je bil Herson vključen kot mesto območnega pomena in središče Hersonske hromade. Hromado so ukinili julija 2020 kot del upravne prenove Ukrajine, ki je zmanjšala število rajonov v Hersonski oblasti na pet. Območje Hersonske hromade je bilo združeno v novoustanovljeni Hersonski rajon.[6][7]

Mesto je bilo prizorišče hudih spopadov v prvih dneh Ruske invazije na Ukrajino leta 2022 (Južnoukrajinska ofenziva).[8] Poročali so, da je mesto od 2. marca 2022 pod ruskim nadzorom.[9][10] Pod rusko okupacijo so domačini še naprej uprizarjali ulične proteste proti prisotnosti invazijske vojske in v podporo enotnosti Ukrajine.[11] Po navedbah ukrajinske vlade si je ruska vojska prizadevala ustvariti marionetno Ljudsko republiko Herson v slogu separatističnih politik, ki jih podpira Rusija v Donbasu, in poskušala prisiliti lokalne svetnike, da podprejo to potezo, pridržala je tiste aktiviste in uradnike, ki so nasprotovali njihovi nameri.[12]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Mesto so poimenovali po mestni koloniji Herson (Chersonesos) na Krimu, kot prvo mesto Grškega projekta Grigorija Potemkina in Katarine Velike. Antično ime 'Chersonese' izhaja iz starogrške besede Χερσόνησος 'chersonesos', kar pomeni polotok, obala.[13][14]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Etnična pripadnost[uredi | uredi kodo]

Po narodnem popisu prebivalstva Ukrajine (2001) so etnične skupine, ki živijo znotraj Hersona::

Jeziki[uredi | uredi kodo]

jeziki 1897[15] 2001[16]
ukrajinščina 19,6 % 53,4 %
ruščina 47,2 % 45,3 %
jidiš 29,1 %
poljščina 1,7 %
nemščina 0,7 %

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

leto število
prebivalcev
1790 24.000
1926 58.000
1939 97.000
1959 158.000
1981 361.000
2004 354.000
2007 329.000
2020 283.338

Upravne delitve[uredi | uredi kodo]

Herson je razdeljen na tri mestne rajone:

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Po Köppnovi podnebni razvrstitvi ima Herson vlažno celinsko podnebje (Dfa).[17]

Podnebni podatki – Herson (1991–2020, ekstremi 1955–sedanjost)
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
Rekordno visoka temperatura °C 15,2 18,6 22,7 32 37,7 39,5 40,5 40,7 36,4 32 21,8 17,2 40,7
Povprečna visoka temperatura °C 1,4 3,1 8,8 16,5 22,9 27,5 30,3 30,1 23,7 16,1 8,4 3,3 16
Povprečna dnevna temperatura °C −1,6 −0,6 4,1 10,6 16,7 21,2 23,8 23,3 17,5 10,9 4,7 0,4 10,9
Povprečna nizka temperatura °C −4,4 −3,8 0 5 10,6 15,3 17,5 16,7 11,8 6,3 1,6 −2,2 6,2
Rekordno nizka temperatura °C −26,3 −24,4 −20,2 −7,9 −1,5 5,5 9,2 6,6 −5 −7,6 −16,2 −22,2 −26,3
Padavin mm 33 28 30 32 43 59 44 29 38 36 34 38 444
Povp. deževnih dni 9 7 9 12 11 11 9 6 9 9 12 10 114
Povp. dni s sneženjem 11 10 6 0 0 0 0 0 0 0,3 4 8 39
% vlažnosti 85,5 82,1 77,1 68,5 64,8 65,3 62,1 60,7 68,4 76,4 84,9 86,8 73,6
Povp. sončnih ur na mesec 63,7 82,7 134,2 193,3 275,8 294,7 318,5 301,5 228,4 153,8 77,6 50,1 2.174,3
Vir #1: Pogoda.ru.net[18]
Vir #2: Svetovna meteorološka organizacija (vlažnost in osončenje 1981–2010)[19]

Transport[uredi | uredi kodo]

Železnica[uredi | uredi kodo]

Herson je povezan z nacionalno železniško mrežo Ukrajine. Obstajajo dnevne povezave na dolge razdalje do Kijeva, Lvova in drugih mest.

Zračni promet[uredi | uredi kodo]

Herson oskrbuje Mednarodno letališče Herson. Upravlja z betonsko vzletno-pristajalno stezo velikosti 2500 x 42 metrov, ki sprejme letala Boeing 737, Airbus 319/320 in helikopterje vseh serij.

Uradna spletna stran letališča je https://khe.aero, dodatne informacije pa se lahko najdejo na http://www.aisukraine.net.

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

V mestu je 77 srednjih šol in 5 kolidžev. Je tudi 15 ustanov višjega izobraževanja, med katerimi so:

Dokumentarni film Dixie Land so snemali v glasbeni šoli v Hersonu.[20]

Glavne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Herson je član Mednarodne skupščine prestolnic in velikih mest. Ulica Zalaegerszeg in mikrorajon Šumen sta bila poimenovana tudi v čast dolgoletnih odnosov s pobratenimi mesti.

Pobratena mesta
Mariupol coat.svg Mariupol Zastava Ukrajine Ukrajina
POL Rzeszów COA.svg Rzeszów Zastava Poljske Poljska
HUN Zalaegerszeg Címer.svg Zalaegerszeg Zastava Madžarske Madžarska
Emblem of Shumen.svg Šumen Zastava Bolgarije Bolgarija
Kent, Washington Flag of the United States.svg ZDA
Zonguldak Zastava Turčije Turčija

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. (ukrajinsko) "The mayor of Kherson became the people's deputy majoritarian" (ukrajinščina). Ukrajinska Pravda. 16. november 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. novembra 2020.
  2. "Херсонская громада" (ruščina). Портал об'єднаних громад України. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. avgusta 2021. Pridobljeno dne 26. septembra 2021.
  3. "Kherson regional administration captured by Russia" (angleščina). 3. marec 2022.
  4. "Чисельність наявного населення України (Trenutno število prebivalstva Ukrajine)" (PDF) (ukrajinščina). Državna statistična služba Ukrajine. Pridobljeno dne 11. julija 2021.
  5. "Uradna spletna stran". Predstavništvo Predsednika Ukrajine v Avtonomni republiki Krim. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2016.
  6. "Про утворення та ліквідацію районів. Постанова Верховної Ради України № 807-ІХ". Golos Ukrajini (ukrajinščina). 17. julij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2021. Pridobljeno dne 3. oktobra 2020.
  7. "Нові райони: карти + склад" (ukrajinščina). Ministrstvo za razvoj skupnosti in ozemelj Ukrajine. 17. julij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2021. Pridobljeno dne 26. septembra 2021.
  8. Reuters (26. februar 2022). "Fighting under way near Kherson, Mykolaiv, Odessa - Ukrainian official". Reuters (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno dne 26. februarja 2022.
  9. Oliphant (2022).
  10. "Kherson falls — Kyiv under fire — Mariupol tragedy" (angleščina). 3. marec 2022. Pridobljeno dne 3. marca 2022.
  11. "Crowds take to the streets of Kherson". BBC News (angleščina). 13. marec 2022. Pridobljeno dne 13. marca 2022.
  12. "Missing reporter among several journalists, activists and officials said to be detained by Russian forces" (angleščina). CNN. 19. marec 2022. Pridobljeno dne 19. marca 2022.
  13. Janko (1998), str. 373.
  14. Lučik (2014), str. 492.
  15. "Национальный состав населения городов (по языку)". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. avgusta 2015. Всероссийская перепись населения 1897
  16. "Ukrainian census in Kherson Oblast"..  od dne marec 2022[slepa povezava] . State Statistics Service.
  17. Peel; Finlayson; McMahon (2007).
  18. "Pogoda.ru.net" (ruščina). maja 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. decembra 2019. Pridobljeno dne 8. novembra 2021.
  19. "World Meteorological Organization Climate Normals for 1981–2010" (angleščina). Svetovna meteorološka organizacija. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. julija 2021. Pridobljeno dne 17. julija 2021.
  20. Bondarčuk, Roman. "Dixie Land". Cineuropa. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. maja 2021. Pridobljeno dne 24. februarja 2021.
  21. "KHERSON". JewishEncyclopedia.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. septembra 2012. Pridobljeno dne 19. avgusta 2012.
  22. Levy (2010).
  23. Hattenstone (2019).

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]