Herson

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Herson, Ukrajina)
Herson

Херсон
Kherson Perekopska Str. 13 Saviour Cathedral of St.Catherine 04 (YDS 3540).jpg
Успенский собор на Ленина DSC 7267 8 9 fused.jpg
2016 г. Библиотека в Херсоне.jpg
Kherson-2017 Theatre (Horkogo) Str. 27 Synagogue 'Habad' 03 01 (YDS 4127).jpg
Kherson-23102009(039).jpg
Херсон, Леніна вул., 34.JPG
Victory-Monument-Kherson-2.jpg
Zastava Herson
Zastava
Grb Herson
Grb
Herson se nahaja v Hersonska oblast
Herson
Herson
Lega Hersona
Herson se nahaja v Ukrajina
Herson
Herson
Herson (Ukrajina)
Koordinati: 46°38′33″N 32°37′30″E / 46.64250°N 32.62500°E / 46.64250; 32.62500Koordinati: 46°38′33″N 32°37′30″E / 46.64250°N 32.62500°E / 46.64250; 32.62500
DržavaZastava Ukrajine Ukrajina
OblastHersonska oblast
RajonHersonski rajon
Ustanovljeno18. junij 1778
Upravljanje
 • ŽupanIgor Viktorovič Kolihajev[1]
Površina
 • Skupno1.357 km2
Nadm. višina
466 m
Prebivalstvo
 (2021)
 • Skupno283.649
 • Gostota210 preb./km2
Poštna številka
73000
Omrežna skupina+380 552
Spletna stranmiskrada.kherson.ua

Herson (ukrajinsko Херсо́н, izgovorjava [xerˈsɔn] (poslušaj); rusko: [xʲɪrˈson]) je mesto na jugu Ukrajine (Rusija trdi, da je mesto v Ruski federaciji). Je upravno središče Hersonske oblasti in gospodarsko središče. Herson je pomembno pristanišče ob Črnem morju in ob Dnepru, ter domovanje večje ladjedelniške industrije. Je središče Hersonskega rajona in gosti upravo Hersonske mestne gromade (občine), ene od ukrajinskih gromad.[2] Leta 2021 je imelo mesto 283.649 prebivalcev (ocena za leto 2021).[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto je bilo ustanovljeno 18. junija 1778 z odlokom Katarine Velike na obrežju Dnepra kot osrednja trdnjava Črnomorske flote. Leta 1783 so bile mestu podeljene pravice okrožnega mesta, odprla pa se je krajevna ladjedelnica. V letu dni je začela delovati ladjarska družba Herson. Leta 1803 je mesto postalo glavno mesto Hersonske gubernije.

Mesto so od 19. avgusta 1941 do 13. marca 1944 zasedle oborožene sile Tretjega rajha. Mesto so osvobodile enote Rdeče armade.

Od leta 2014 je v Hersonu urad Predstavništva Predsednika Ukrajine v Avtonomni republiki Krim.[4]

Do 18. julija 2020 je bil Herson vključen kot mesto območnega pomena in središče Hersonske gromade. Gromado so ukinili julija 2020 kot del upravne prenove Ukrajine, ki je zmanjšala število rajonov v Hersonski oblasti na pet. Območje Hersonske gromade je bilo združeno v novoustanovljeni Hersonski rajon.[5][6]

Mesto je bilo prizorišče hudih spopadov v prvih dneh Ruske invazije na Ukrajino leta 2022 (Južnoukrajinska ofenziva).[7] Poročali so, da je mesto od 2. marca 2022 pod ruskim nadzorom.[8][9] Pod rusko okupacijo so domačini še naprej uprizarjali ulične proteste proti prisotnosti invazijske vojske in v podporo enotnosti Ukrajine.[10]. Konec junija se je v Hersonu odprla prva ruska banka.[11] Konec septembra 2022 je Rusija razglasila pridružitev Hersonske oblasti Ruski federaciji, s čimer je Herson de facto postal rusko mesto.[12][13]

Po umiku ruskih sil z desnega brega Dnepra so 11. novembra 2022 ukrajinske enote ponovno prevzele nadzor nad Hersonom.[14]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Mesto so poimenovali po mestni koloniji Herson (Chersonesos) na Krimu, kot prvo mesto Grškega projekta Grigorija Potemkina in Katarine Velike. Antično ime 'Chersonese' izhaja iz starogrške besede Χερσόνησος 'chersonesos', kar pomeni polotok, obala.[15][16]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Etnična pripadnost[uredi | uredi kodo]

Po narodnem popisu prebivalstva Ukrajine (2001) so etnične skupine, ki živijo znotraj Hersona:

Jeziki[uredi | uredi kodo]

Jezik %
1897[17] 2001[18]
Ukrajinščina 19,6 53,4
Ruščina 47,2 45,3
Jidiš 29,1
Poljščina 1,7
Nemščina 0,7

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Leto Št. prebivalcev
1790 24.000
1926 58.000
1939 97.000
1959 158.000
1981 361.000
2004 354.000
2007 329.000
2020 283.338

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Po Köppnovi podnebni razvrstitvi ima Herson vlažno celinsko podnebje (Dfa).[19]

Podnebni podatki – Herson (1991–2020, ekstremi 1955–sedanjost)
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
Rekordno visoka temperatura °C 15,2 18,6 22,7 32 37,7 39,5 40,5 40,7 36,4 32 21,8 17,2 40,7
Povprečna visoka temperatura °C 1,4 3,1 8,8 16,5 22,9 27,5 30,3 30,1 23,7 16,1 8,4 3,3 16
Povprečna dnevna temperatura °C −1,6 −0,6 4,1 10,6 16,7 21,2 23,8 23,3 17,5 10,9 4,7 0,4 10,9
Povprečna nizka temperatura °C −4,4 −3,8 0 5 10,6 15,3 17,5 16,7 11,8 6,3 1,6 −2,2 6,2
Rekordno nizka temperatura °C −26,3 −24,4 −20,2 −7,9 −1,5 5,5 9,2 6,6 −5 −7,6 −16,2 −22,2 −26,3
Padavin mm 33 28 30 32 43 59 44 29 38 36 34 38 444
Povp. deževnih dni 9 7 9 12 11 11 9 6 9 9 12 10 114
Povp. dni s sneženjem 11 10 6 0 0 0 0 0 0 0,3 4 8 39
% vlažnosti 85,5 82,1 77,1 68,5 64,8 65,3 62,1 60,7 68,4 76,4 84,9 86,8 73,6
Povp. sončnih ur na mesec 63,7 82,7 134,2 193,3 275,8 294,7 318,5 301,5 228,4 153,8 77,6 50,1 2.174,3
Vir #1: Pogoda.ru.net[20]
Vir #2: Svetovna meteorološka organizacija (vlažnost in osončenje 1981–2010)[21]

Transport[uredi | uredi kodo]

Železnica[uredi | uredi kodo]

Herson je povezan z nacionalno železniško mrežo Ukrajine. Obstajajo dnevne povezave na dolge razdalje do Kijeva, Lvova in drugih mest.

Zračni promet[uredi | uredi kodo]

Herson oskrbuje Mednarodno letališče Herson. Upravlja z betonsko vzletno-pristajalno stezo velikosti 2500 x 42 metrov, ki sprejme letala Boeing 737, Airbus 319/320 in helikopterje vseh serij.

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

V mestu je 77 srednjih šol in 5 kolidžev. Je tudi 15 ustanov višjega izobraževanja, med katerimi so:

Dokumentarni film Dixie Land so snemali v glasbeni šoli v Hersonu.[22]

Glavne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Herson je član Mednarodne skupščine prestolnic in velikih mest. Ulica Zalaegerszeg in mikrorajon Šumen sta bila poimenovana tudi v čast dolgoletnih odnosov s pobratenimi mesti.

Pobratena mesta
Mariupol coat.svg Mariupol Zastava Ukrajine Ukrajina
POL Rzeszów COA.svg Rzeszów Zastava Poljske Poljska
HUN Zalaegerszeg Címer.svg Zalaegerszeg Zastava Madžarske Madžarska
Emblem of Shumen.svg Šumen Zastava Bolgarije Bolgarija
Kent, Washington Flag of the United States.svg ZDA
Zonguldak Zastava Turčije Turčija

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. (ukrajinsko) "The mayor of Kherson became the people's deputy majoritarian" (ukrajinščina). Ukrajinska Pravda. 16. november 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. novembra 2020.
  2. "Херсонская громада" (ruščina). Портал об'єднаних громад України. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. avgusta 2021. Pridobljeno dne 26. septembra 2021.
  3. "Чисельність наявного населення України (Trenutno število prebivalstva Ukrajine)" (PDF) (ukrajinščina). Državna statistična služba Ukrajine. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2022-04-14. Pridobljeno dne 11. julija 2021.
  4. "Uradna spletna stran". Predstavništvo Predsednika Ukrajine v Avtonomni republiki Krim. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2016.
  5. "Про утворення та ліквідацію районів. Постанова Верховної Ради України № 807-ІХ". Golos Ukrajini (ukrajinščina). 17. julij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2021. Pridobljeno dne 3. oktobra 2020.
  6. "Нові райони: карти + склад" (ukrajinščina). Ministrstvo za razvoj skupnosti in ozemelj Ukrajine. 17. julij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2021. Pridobljeno dne 26. septembra 2021.
  7. Reuters (26. februar 2022). "Fighting under way near Kherson, Mykolaiv, Odessa - Ukrainian official". Reuters (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno dne 26. februarja 2022.
  8. Oliphant (2022).
  9. "Kherson falls — Kyiv under fire — Mariupol tragedy" (angleščina). 3. marec 2022. Pridobljeno dne 3. marca 2022.
  10. "Crowds take to the streets of Kherson". BBC News (angleščina). 13. marec 2022. Pridobljeno dne 13. marca 2022.
  11. "FSB Official Takes Over Moscow-Occupied Kherson Region". The Moscow Times. AFP. 5 July 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6 July 2022. Pridobljeno dne 6 July 2022.
  12. Trevelyan, Mark (2022-09-30). "Putin declares annexation of Ukrainian lands in Kremlin ceremony". Reuters (angleščina). Pridobljeno dne 2022-09-30.
  13. "Ruska duma potrdila priključitev štirih ukrajinskih regij". Slovenska tiskovna agencija. 3. oktober 2022.
  14. "Herson spet v ukrajinskih rokah". Dnevnik. 11. november 2022.
  15. Janko (1998), str. 373.
  16. Lučik (2014), str. 492.
  17. "Национальный состав населения городов (по языку)". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. avgusta 2015. Всероссийская перепись населения 1897
  18. "Ukrainian census in Kherson Oblast"..  od dne marec 2022[slepa povezava] . State Statistics Service.
  19. Peel; Finlayson; McMahon (2007).
  20. "Pogoda.ru.net" (ruščina). maja 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. decembra 2019. Pridobljeno dne 8. novembra 2021.
  21. "World Meteorological Organization Climate Normals for 1981–2010" (angleščina). Svetovna meteorološka organizacija. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. julija 2021. Pridobljeno dne 17. julija 2021.
  22. Bondarčuk, Roman. "Dixie Land". Cineuropa. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. maja 2021. Pridobljeno dne 24. februarja 2021.
  23. "KHERSON". JewishEncyclopedia.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. septembra 2012. Pridobljeno dne 19. avgusta 2012.
  24. Levy (2010).
  25. Hattenstone (2019).

Napaka pri navajanju: Sklic definiran v seznamu imenovan "nov4" ni uporabljen v vsebini (glej stran pomoči).

Napaka pri navajanju: Sklic definiran v seznamu imenovan "spl0" ni uporabljen v vsebini (glej stran pomoči).

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]