Poletne olimpijske igre 1956
 Poletne olimpijske igre 1956 |
|
|---|---|
 |
|
| Mesto | Melbourne, Avstralija Stockholm, Švedska |
| Sodelujoče države | 72 |
| Sodelujoči športniki | 3.184 (2.813 moških, 371 žensk) |
| Prireditve | 145 v 17 športih |
| Otvoritvena slovesnost | 22. november 1956 10. junij 1956 |
| Zaključna slovesnost | 8. december 1956 17. junij 1956 |
| Uradni otvoritelj | Prince Philip Gustaf VI Adolf |
| Prisega športnikov | John Landy Henri Saint Cyr |
| Prisega sodnikov | - |
| Olimpijski ogenj prižgal | Ron Clarke Hans Wikne |
| Olimpijski stadion | Melbourne Cricket Ground |
Poletne olimpijske igre 1956 (uradno XVI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre leta 1956, ki so prve potekale v dveh mestih - v Melbournu, Avstralija in v Stockholmu, Švedska. Druge gostiteljske kandidatke so bile: Buenos Aires, Argentina; Ciudad de México, Mehika ter 6 ameriških mest: Chicago, Detroit, Los Angeles, Minneapolis, Filadelfija in San Francisco.
To so bile tudi prve olimpijske igre, prirejene izven Evrope in Severne Amerike ter prve na južni polobli. Izbor lokacije je sprožil nekaj pomislekov zaradi letnih časov, saj bi bile igre konec leta, ko je na severni polobli zima, kar bi lahko povzročilo nevšečnosti atletom. Poleg tega je zaradi težav s pripravami Mednarodni olimpijski komite resno razmišljal o možnosti, da bi igre prevzel Rim, ki je bil predviden za gostovanje naslednjih iger, a so organizatorji kljub temu rešili skoraj vse zaplete in uspešno izvedli prireditev.[1] Edina nerešljiva prepreka so bile stroge avstralske karantenske regulacije za domače živali, zato so morala biti konjeniška tekmovanja izvedena v švedskem Stockholmu, skoraj pol leta pred glavnino iger.[2]
Igre so glede na napeto politično ozračje v svetu tistega leta potekale presenetljivo mirno in brez zapletov, h čemur je pripomogla tudi gostoljubnost Avstralcev, zato so še danes znane kot »prijateljske igre«. So pa zaradi brutalnega sovjetskega zatrtja madžarske revolucije nekaj tednov pred začetkom iger sodelovanje protestno odpovedale Švica, Španija in Nizozemska. Poleg tega niso sodelovali Egipt, Libanon in Irak zaradi francosko-britanskega posredovanja v sueški krizi ter Ljudska republika Kitajska zaradi sodelovanja Republike Kitajske (Tajvana).[2] Edini incident na samih igrah je bila polfinalna tekma v vaterpolu med sovjetsko in madžarsko reprezentanco, ki so jo sodniki predčasno prekinili zaradi medsebojnega obračunavanja igralcev (povod zanj so bili seveda dogodki na Madžarskem).[3] Tega leta se je pričela tradicija, da športniki opravijo mimohod ob zaključni slovesnosti pomešani med seboj namesto ločeni po državah.[2]
Pregled medalj[uredi | uredi kodo]
Država gostiteljica
| Poz | Država | Zlato | Srebro | Bron | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|
| 1 |  Sovjetska zveza |
37 | 29 | 32 | 98 |
| 2 |  ZDA |
32 | 25 | 17 | 74 |
| 3 |  Avstralija |
13 | 8 | 14 | 35 |
| 4 |  Madžarska |
9 | 10 | 7 | 26 |
| 5 |  Italija |
8 | 8 | 9 | 25 |
| 6 |  Švedska |
8 | 5 | 6 | 19 |
| 7 |  Nemčija |
6 | 13 | 7 | 26 |
| 8 |  Združeno kraljestvo |
6 | 7 | 11 | 24 |
| 9 |  Romunija |
5 | 3 | 5 | 13 |
| 10 |  Japonska |
4 | 10 | 5 | 19 |
| 11 |  Francija |
4 | 4 | 6 | 14 |
| 12 |  Turčija |
3 | 2 | 2 | 7 |
| 13 |  Finska |
3 | 1 | 11 | 15 |
| 14 |  Iran |
2 | 2 | 1 | 5 |
| 15 |  Kanada |
2 | 1 | 3 | 6 |
| 16 |  Nova Zelandija |
2 | 0 | 0 | 2 |
| 17 |  Poljska |
1 | 4 | 4 | 9 |
| 18 |  Češkoslovaška |
1 | 4 | 1 | 6 |
| 19 |  Bolgarija |
1 | 3 | 1 | 5 |
| 20 |  Danska |
1 | 2 | 1 | 4 |
| 21 |  Irska |
1 | 1 | 3 | 5 |
| 22 |  Norveška |
1 | 0 | 2 | 3 |
| 23 |  Mehika |
1 | 0 | 1 | 2 |
| 24 |  Brazilija |
1 | 0 | 0 | 1 |
| 24 |  Indija |
1 | 0 | 0 | 1 |
| 26 |  Jugoslavija |
0 | 3 | 0 | 3 |
| 27 |  Čile |
0 | 2 | 2 | 4 |
| 28 | .svg){kind=small} Belgija |
0 | 2 | 0 | 2 |
| 29 |  Argentina |
0 | 1 | 1 | 2 |
| 29 |  Južna Koreja |
0 | 1 | 1 | 2 |
| 31 |  Islandija |
0 | 1 | 0 | 1 |
| 31 |  Pakistan |
0 | 1 | 0 | 1 |
| 33 |  JAR |
0 | 0 | 4 | 4 |
| 34 |  Avstrija |
0 | 0 | 2 | 2 |
| 35 |  Bahami |
0 | 0 | 1 | 1 |
| 35 |  Grčija |
0 | 0 | 1 | 1 |
| 35 |  Švica |
0 | 0 | 1 | 1 |
| 35 |  Urugvaj |
0 | 0 | 1 | 1 |
| Skupaj | 153 | 153 | 163 | 469 | |
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ^ Lewis, Wendy; Balderstone, Simon; Bowan, John (2006). Events That Shaped Australia. New Holland. str. 212–217. ISBN 9781741104929.
- ^ 2,0 2,1 2,2 "Melbourne / Stockholm 1956". Mednarodni olimpijski komite. Pridobljeno dne 7.12.2011.
- ^ Corwin, Miles (1.8.2008). "Blood in the Water at the 1956 Olympics". Smithsonian. Pridobljeno dne 7.12.2011.
|
|||||
