Herson

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Herson

Херсон
(Od zgoraj navzdol, levo proti desni):
Zastava Herson
Zastava
Grb Herson
Grb
Herson se nahaja v Hersonska oblast
Herson
Herson
Lega Hersona
Herson se nahaja v Ukrajina
Herson
Herson
Herson (Ukrajina)
Koordinati: 46°38′33″N 32°37′30″E / 46.64250°N 32.62500°E / 46.64250; 32.62500Koordinati: 46°38′33″N 32°37′30″E / 46.64250°N 32.62500°E / 46.64250; 32.62500
DržavaZastava Ukrajine Ukrajina
OblastHersonska oblast
RajonHersonski rajon
Ustanovljeno18. junij 1778
Upravljanje
 • ŽupanIgor Viktorovič Kolihajev[1]
Površina
 • Skupno1.357 km2
Nadm. višina
466 m
Prebivalstvo
 (2021)
 • Skupno283.649
 • Gostota210 preb./km2
Poštna številka
73000
Omrežna skupina+380 552
Spletna stranmiskrada.kherson.ua

Herson (ukrajinsko Херсо́н, izgovorjava [xerˈsɔn] (poslušaj); rusko: [xʲɪrˈson]) je mesto na jugu Ukrajine (Rusija trdi, da je mesto v Ruski federaciji). Je upravno središče Hersonske oblasti in gospodarsko središče. Herson je pomembno pristanišče ob Črnem morju in ob Dnepru, ter domovanje večje ladjedelniške industrije. Je središče Hersonskega rajona in gosti upravo Hersonske mestne gromade (občine), ene od ukrajinskih gromad.[2] Leta 2021 je imelo mesto 283.649 prebivalcev (ocena za leto 2021).[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto je bilo ustanovljeno 18. junija 1778 z odlokom Katarine Velike na obrežju Dnepra kot osrednja trdnjava Črnomorske flote. Leta 1783 so bile mestu podeljene pravice okrožnega mesta, odprla pa se je krajevna ladjedelnica. V letu dni je začela delovati ladjarska družba Herson. Leta 1803 je mesto postalo glavno mesto Hersonske gubernije.

Mesto so od 19. avgusta 1941 do 13. marca 1944 zasedle oborožene sile Tretjega rajha. Mesto so osvobodile enote Rdeče armade.

Od leta 2014 je v Hersonu urad Predstavništva Predsednika Ukrajine v Avtonomni republiki Krim.[4]

Do 18. julija 2020 je bil Herson vključen kot mesto območnega pomena in središče Hersonske gromade. Gromado so ukinili julija 2020 kot del upravne prenove Ukrajine, ki je zmanjšala število rajonov v Hersonski oblasti na pet. Območje Hersonske gromade je bilo združeno v novoustanovljeni Hersonski rajon.[5][6]

Mesto je bilo prizorišče hudih spopadov v prvih dneh Ruske invazije na Ukrajino leta 2022 (Južnoukrajinska ofenziva).[7] Poročali so, da je mesto od 2. marca 2022 pod ruskim nadzorom.[8][9] Pod rusko okupacijo so domačini še naprej uprizarjali ulične proteste proti prisotnosti invazijske vojske in v podporo enotnosti Ukrajine.[10]. Konec junija se je v Hersonu odprla prva ruska banka.[11] Konec septembra 2022 je Rusija razglasila pridružitev Hersonske oblasti Ruski federaciji.[12][13]

Po umiku ruskih sil z desnega brega Dnepra so 11. novembra 2022 ukrajinske enote ponovno prevzele nadzor nad Hersonom.[14]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Mesto so poimenovali po mestni koloniji Herson (Chersonesos) na Krimu, kot prvo mesto Grškega projekta Grigorija Potemkina in Katarine Velike. Antično ime 'Chersonese' izhaja iz starogrške besede Χερσόνησος 'chersonesos', kar pomeni polotok, obala.[15][16]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Etnična pripadnost[uredi | uredi kodo]

Po narodnem popisu prebivalstva Ukrajine (2001) so etnične skupine, ki živijo znotraj Hersona:

Jeziki[uredi | uredi kodo]

Jezik %
1897[17] 2001[18]
Ukrajinščina 19,6 53,4
Ruščina 47,2 45,3
Jidiš 29,1
Poljščina 1,7
Nemščina 0,7

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Leto Št. prebivalcev
1790 24.000
1926 58.000
1939 97.000
1959 158.000
1981 361.000
2004 354.000
2007 329.000
2020 283.338

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Po Köppnovi podnebni razvrstitvi ima Herson vlažno celinsko podnebje (Dfa).[19]

Podnebni podatki za Herson (1991–2020, ekstremi 1955–sedanjost)
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Letno
Rekordno visoka temperatura °C 15.2 18.6 22.7 32.0 37.7 39.5 40.5 40.7 36.4 32.0 21.8 17.2 40.7
Povprečna visoka temperatura °C 1.4 3.1 8.8 16.5 22.9 27.5 30.3 30.1 23.7 16.1 8.4 3.3 16.0
Povprečna dnevna temperatura °C −1.6 −0.6 4.1 10.6 16.7 21.2 23.8 23.3 17.5 10.9 4.7 0.4 10.9
Povprečna nizka temperatura °C −4.4 −3.8 0.0 5.0 10.6 15.3 17.5 16.7 11.8 6.3 1.6 −2.2 6.2
Rekordno nizka temperatura °C −26.3 −24.4 −20.2 −7.9 −1.5 5.5 9.2 6.6 −5.0 −7.6 −16.2 −22.2 −26.3
Povprečna količina padavin mm 33 28 30 32 43 59 44 29 38 36 34 38 444
Povprečna maks. količina zapadlega snega cm 2 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3
Povp. št. deževnih dni 9 7 9 12 11 11 9 6 9 9 12 10 114
Povp. št. sneženih dni 11 10 6 0 0 0 0 0 0 0.3 4 8 39
Povprečna relativna vlažnost (%) 85.5 82.1 77.1 68.5 64.8 65.3 62.1 60.7 68.4 76.4 84.9 86.8 73.6
Povp. št. sončnih ur 63.7 82.7 134.2 193.3 275.8 294.7 318.5 301.5 228.4 153.8 77.6 50.1 2.174,3
Vir 1: Pogoda.ru.net[20]
Vir 2: Svetovna meteorološka organizacija (vlažnost in osončenje 1981–2010)[21]

Transport[uredi | uredi kodo]

Železnica[uredi | uredi kodo]

Železniška postaja Herson (uk)

Herson je povezan z nacionalno železniško mrežo Ukrajine. Obstajajo dnevne povezave na dolge razdalje do Kijeva, Lvova in drugih mest.

Zračni promet[uredi | uredi kodo]

Herson oskrbuje Mednarodno letališče Herson. Upravlja z betonsko vzletno-pristajalno stezo velikosti 2500 x 42 metrov, ki sprejme letala Boeing 737, Airbus 319/320 in helikopterje vseh serij.

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Državna pomorska akademija v Hersonu (uk)

V mestu je 77 srednjih šol in 5 kolidžev. Je tudi 15 ustanov višjega izobraževanja, med katerimi so:

Dokumentarni film Dixie Land so snemali v glasbeni šoli v Hersonu.[22]

Glavne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Cerkev svete Katarine

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Herson je član Mednarodne skupščine prestolnic in velikih mest. Ulica Zalaegerszeg in mikrorajon Šumen sta bila poimenovana tudi v čast dolgoletnih odnosov s pobratenimi mesti.

Pobratena mesta
Mariupol Zastava Ukrajine Ukrajina
Rzeszów  Poljska
Zalaegerszeg Zastava Madžarske Madžarska
Šumen  Bolgarija
Kent, Washington ZDA
Zonguldak Zastava Turčije Turčija

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. (ukrajinsko) »The mayor of Kherson became the people's deputy majoritarian« (v ukrajinščini). Ukrajinska Pravda. 16. november 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. novembra 2020.
  2. »Херсонская громада« (v ruščini). Портал об'єднаних громад України. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2021. Pridobljeno 26. septembra 2021.
  3. »Чисельність наявного населення України (Trenutno število prebivalstva Ukrajine)« (PDF) (v ukrajinščini). Državna statistična služba Ukrajine. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 11. julija 2021.
  4. »Uradna spletna stran«. Predstavništvo Predsednika Ukrajine v Avtonomni republiki Krim. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2016.
  5. »Про утворення та ліквідацію районів. Постанова Верховної Ради України № 807-ІХ«. Golos Ukrajini (v ukrajinščini). 17. julij 2020. Arhivirano iz spletišča dne 9. julija 2021. Pridobljeno 3. oktobra 2020.
  6. »Нові райони: карти + склад« (v ukrajinščini). Ministrstvo za razvoj skupnosti in ozemelj Ukrajine. 17. julij 2020. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2021. Pridobljeno 26. septembra 2021.
  7. »Fighting under way near Kherson, Mykolaiv, Odessa - Ukrainian official«. Reuters (v angleščini). 26. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  8. Oliphant (2022).
  9. »Kherson falls — Kyiv under fire — Mariupol tragedy« (v angleščini). 3. marec 2022. Pridobljeno 3. marca 2022.
  10. »Crowds take to the streets of Kherson«. BBC News (v britanski angleščini). 13. marec 2022. Pridobljeno 13. marca 2022.
  11. »FSB Official Takes Over Moscow-Occupied Kherson Region«. The Moscow Times. AFP. 5. julij 2022. Arhivirano iz spletišča dne 6. julija 2022. Pridobljeno 6. julija 2022.
  12. Trevelyan, Mark (30. september 2022). »Putin declares annexation of Ukrainian lands in Kremlin ceremony«. Reuters (v angleščini). Pridobljeno 30. septembra 2022.
  13. »Ruska duma potrdila priključitev štirih ukrajinskih regij«. Slovenska tiskovna agencija. 3. oktober 2022.
  14. »Herson spet v ukrajinskih rokah«. Dnevnik. 11. november 2022.
  15. Janko (1998), str. 373.
  16. Lučik (2014), str. 492.
  17. »Национальный состав населения городов (по языку)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. avgusta 2015. Всероссийская перепись населения 1897
  18. »Ukrainian census in Kherson Oblast«..[mrtva povezava]. State Statistics Service.
  19. Peel; Finlayson; McMahon (2007)
  20. »Pogoda.ru.net« (v ruščini). Maj 2011. Arhivirano iz spletišča dne 14. decembra 2019. Pridobljeno 8. novembra 2021.
  21. »World Meteorological Organization Climate Normals for 1981–2010« (v angleščini). Svetovna meteorološka organizacija. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. julija 2021. Pridobljeno 17. julija 2021.
  22. Bondarčuk, Roman. »Dixie Land«. Cineuropa. Arhivirano iz spletišča dne 8. maja 2021. Pridobljeno 24. februarja 2021.
  23. »KHERSON«. JewishEncyclopedia.com. Arhivirano iz spletišča dne 22. septembra 2012. Pridobljeno 19. avgusta 2012.
  24. Levy (2010).
  25. Hattenstone (2019).

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]