Janez Zemljarič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Janez Zemljarič
Portret
Rojstvo30. december 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (90 let)
Bukovci
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Poklicpolitični komisar, politik, pravnik

Janez Zemljarič, slovenski pravnik in politik, * 30. december 1928, Bukovci.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Realko (1940/1941) in 3 razrede meščanske šole je obiskoval na Ptuju in opravil 1945 tu gimnazijske dopolnilne izpite. Pravo je študiral v Ljubljani in 1961 diplomiral. Od oktobra 1944 do konca vojne je sodeloval v NOB kot kurir in terenski delavec. Leta 1946 je bil član Občinske organizacije Ljudske mladine Slovenije Ptuj, 1947–1957 referent sekretariata za notranje zadeve LRS, 1957–1960 predsednik komisije pri OK ZKS Ljubljana, 1960–1961 sekretar OO SZDL Ljubljana, 1961–1966 predsednik organizacijsko-kadrovske komisije pri GO SZDL Slovenije, 1966–1967 predsednik mestne konference SZDL Ljubljana, 1968–1973 direktor Kliničnih bolnišnic v Ljubljani, 1973–1978 namestnik republiškega sekretarja, v letih 1975-1976 direktor Službe Državne Varnosti (SDV). V letih 1978–1980 republiški sekretar za notranje zadeve, 1980–1984 predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS (predsednik vlade), 1984–1989 podpredsednik Zveznega izvršnega sveta (ZIS; podpredsednik vlade Socialistična federativna republika Jugoslavija), nato predsednik delovne skupine za izvajanje avtocestnega programa v Sloveniji.

Delo na odgovornih mestih mu je nalagalo vrsto funkcij pri raznih komisijah in svetih Skupščine SRS, SZDL Slovenije, CK ZKS, izvršnega sveta SRS, med drugim je bil predsednik komisije ZIS za planiranje, tekočo ekonomsko in socialno politiko, predsednik komisije ZIS za uresničevanje protiinflacijske politike, predstavnik ZIS v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, član CK ZKJ. Bil je tudi predsednik Samoupravne interesne skupnosti za izgradnjo cest v Ljubljani, predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije, predsednik organizacijskih komitejev za svetovna prvenstva v veslanju in padalskih skokih, sekretar organiz. komiteja za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v Ljubljani, predsednik komiteja za šport in turizem IOSPE UNESCO (1966-1969), predsednik operativnega štaba za izgradnjo Cankarjevega doma v Ljubljani in še vrsta drugih zadolžitev. V okviru vseh teh dejavnosti je sam ali kot soavtor oblikoval temeljna programska gradiva, poročila in javne predstavitve ter objavil več kot 60 člankov.[1] Prejel je več odlikovanj in priznanj.

Odlikovanja in priznanja[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]