Perzijščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Perzijščina
Farsi
فارسی
Farsi.svg
Beseda فارسی v perzijski pisavi (Nasta'liq slog).
Izgovorjavafɒːɾˈsiː
Materni jezikIran[1]

Afganistan[1](kot dari)
Tadžikistan[1](kot tadžiščina)
Uzbekistan
Irak
Kuvajt[2]
Bahrain

Azerbajdžan[3]
Št. maternih govorcev
60 milijonov  (2009)[3]
(110 milijonov govorcev)[3]
indoevropski
Zgodnejše oblike
stara perzijščina
  • srednja perzijščina
    • Perzijščina
Narečja
zahodna perzijščina
dari(vzhodna perzijščina)
tadžiščina(srednjeazijska perzijščina)
bukhori
pahlavani
hazaragi
aimaq
judovska perzijščina
dehwari
juhuri[3]
kavkaški tat[3]
Armeno-T[3]
Pisavaarabska pisa]] (perzijska abeceda)
cirilica (tadžiška abeceda)
hebrejska pisava
perzijska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
Iran Iran
Zastava Afganistana Afganistan
Zastava Tadžikistana Tadžikistan
RegulatorAkadenija za perzijski jezik in literaturo (Iran)
Znanstvena akademija Afghanistan[navedi vir]
Jezikovne kode
ISO 639-1fa
ISO 639-2per (B)
fas (T)
ISO 639-3fasvključene kode
Posamezne kode:
pes – zahodna perzijščina
prs – Dari(vzhodna perzijščina)
tgk – tadžiščina
aiq – aimaq
bhh – bukhorih
haz – hazaragi
jpr – judovska perzijščina
phv – pahlavani
deh – dehwari
jdt – juhuri
ttt – kavkaški tat
Glottologfars1254[4]
Linguasphere58-AAC (širša perzijščina) > 58-AAC-c (srednja perzijščina)
{{{mapalt}}}
Približno območje razširjenosti perzijščine. Zemljevid vključuje vsa tri narečja perzijščine.
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Perzijščina (فارسی, Fārsi fɒːɾˈsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov. Najbolj je razširjena v Iranu, Afganistanu, Tadžikistanu, Uzbekistanu ter v manjši meri v Armeniji, Iraku, Bahrajnu in Omanu. Je drugi najbolj množični jezik v blogosferi[5].

Perzijščina je naslednica srednje perzijščine, uradnega in liturgičnega jezika sasanidske Perzije, ki se je razvila iz stare perzijščine, jezika Perzijskega imperija iz časa Ahemenidov. Značilnost perzijščine je, da ima več standardnih različic. Njena slovnica je podobna mnogim sodobnim evropskim jezikom[6]. Velja za umetniški in znanstveni jezik vzhodne polovice muslimanskega sveta.

Perzijščina je pomembno vplivala na jezike v svoji zemljepisni soseščini, še posebej na turške jezike v Srednji Aziji, Kavkazu in Anatoliji, na sosednje iranske jezike, kot tudi na armenščino in arabščino. Vplivala je tudi na indoarijske jezike, še posebej urdu, hindi, pandžabščino, sindščino in bengalščino.[7][8]

Novi perzijski jezik datira od trenutka uvedbe arabske abecede okoli leta 650, ko je, v času začetkov islamskega vpliva, privzel veliko število arabskih besed in prerasel v izjemno bogat jezik. Perzijski jezik je v zadnjem tisočletju doživel tako malo sprememb, da izobraženi Iranec lahko bere več stoletij stare rokopise brez posebnih težav.


Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Samadi, Habibeh; Nick, Perkins (2012). Martin Ball, David Crystal, Paul Fletcher, ur. Assessing Grammar: The Languages of Lars. Multilingual Matters. str. 169. ISBN 978-1-84769-637-3. 
  2. "SociolinguistEssex XII - 2007" (PDF). Essex University. 2007. str. 5. 
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Windfuhr, Gernot. The Iranian Languages. Routledge. 2009. p. 418.
  4. Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Farsic – Caucasian Tat". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 
  5. "Toronto-based blogger faces execution in Iran". The Star. 2010-09-22. Pridobljeno dne 2010-09-23. 
  6. Richard Davis, “Persian” in Josef W. Meri, Jere L. Bacharach, “Medieval Islamic Civilization”, Taylor & Francis, 2006. str 602-603.
  7. Lazard, Gilbert, "Pahlavi, Pârsi, dari: Les langues d'Iran d'apès Ibn al-Muqaffa" in R.N. Frye, "Iran and Islam. In Memory of the late Vladimir Minorsky", Edinburgh University Press, 1971.
  8. Nushin Namazi (2008-11-24). "Persian Loan Words in Arabic". Pridobljeno dne 2009-06-01. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]