Iranski jeziki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Iranski jeziki
Geografska
porazdelitev:
Jugozahodna Azija, Kavkaz, Vzhodna Evropa, Centralna Azija,
Lingvistična klasifikacija: indoevropski
Prajezik: Prairanščina
Podrazdelitve:
ISO 639-5: ira
Linguasphere: 58= (phylozone)
Map-IranianLanguages.png
Države in avtonomna območja, kjer imajo iranski jeziki uradni status ali jih govori večina ljudi

Iranski jeziki so veja indoiranskih jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Iranski jeziki se zgodovinsko delijo v tri obdobja: staroiranske jezike (do 400 pr. n. št.), srednjeiranske (400 pr.n.št.-900 n.št.) in novoiranske jezike (po 900 n.št). Med staroiranskimi jeziki sta najbolje dokumentirana staroperzijski in avestijski. Srednjeiranski jeziki vključujejo srednjo perzijščino, partščino, in baktrijščino.

Leta 2008 je bilo približno 150-200 milijonov maternih govorcev iranskih jezikov. Število iranskih jezikov se ocenjuje na 86, med njimi so največji perzijski, paštunski, kurdski in beludžijski.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]