Iranski jeziki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Iranski jeziki
Geografska
porazdelitev:
Jugozahodna Azija, Kavkaz, Vzhodna Evropa, Centralna Azija,
Lingvistična klasifikacija: indoevropski
Prajezik: Protoiranski jeziki
Podrazdelitve:
ISO 639-5: ira
Linguasphere: 58= (phylozone)
Map-IranianLanguages.png
Države in avtonomna območja kjer ima iranski jezik uraden status ali ga govori večina ljudi

Iranski jeziki so veja indoiranskih jezikov, ki po trenutni kvalifikaciji spadajo pod indoevropsko jezikovno družino.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodovinsko so iranski jeziki razdeljeni v tri obdobja: Staroiranske jezike (do 400 pr. n. št.), srednjeiranske (400 pr.n.št.-900 n.št.) in novoiranske jezike (po 900 n.št). Med staroiranskimi jeziki je najbolje dokumentirana Staraperzijščina, in Avestščina. Srednjeiranski jeziki vključujejo srednjeperzijščino, partščino, in bactrjianščino.

Leta 2008 je bilo približno 150-200 milijonov domorodnih govorcev iranskih jezikov. Predvideva se, da je 86 iranskih jezikov, med njimi so največji Perzijščina, Pashtoščina, Kurdščina in Balochiščina.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]