Mednarodna fonetična abeceda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Pomoč:IPA)
Jump to navigation Jump to search

Mednarodna fonetična abeceda (izvirno International Phonetic Alphabet, kratica IPA[1]) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Njen glavni namen je zapis glasov, ki je splošno veljaven za vse jezike[2] in se danes uporablja v vseh modernih slovarjih in jezikovnih priročnikih. Nespremenjena od leta 2005, obsega 107 osnovnih in približno 55 pomožnih znakov.[3]

Mednarodna fonetična abeceda sedaj predstavlja standard za zapis izgovorjave v vseh jezikih, najdemo jo v veliki večini slovarjev z zapisano izgovorjavo ter vsakem zapisu izgovorjave na wikipediji (razen na specifičnih straneh o drugih fonetičnih abecedah).

Abeceda spada v posebno vejo abeced, imenovano fonetične abecede, v kateri vsak glas strogo predstavlja le ena črka, ki se ne uporablja za katerikoli drugi glas (vendar so lahko dodane diakritike za natančnejši opis glasa).

Glavna razporeditev samoglasnikov[4][uredi | uredi kodo]

Sprednji Srednji Zadnji
Visoki
Zelo ozki sredinski
Ozki sredinski
Nevtralni sredinski
Široki sredinski
Zelo široki sredinski
Nizki

Samoglasniki ob pikah so: nezaokroženi  zaokroženi

Glavna razporeditev pljučnih soglasnikov[4][uredi | uredi kodo]

Pljučni soglasniki so vsi tisti, ki potrebujejo zrak iz pljuč za izgovorjavo. Sem jih spada večina in vsi pogosti.

V praznih prostorih se nahajajo tehnično izvedljivi samoglasniki, vendar se ne pojavljajo v nobenem jeziku, v tistih s piko pa naj bi bili samoglasniki nemogoči za izgovovriti.

Na levi strani posamezne kategorije so nezveneči soglasniki, na desni pa zveneče različice

Kraj Ustnični Koronalni Dorsalni Laringalni
Nosnik m ɱ n ɳ̊ ɳ ɲ̊ ɲ ŋ̊ ŋ ɴ
Zapornik p b t d ʈ ɖ c ɟ k ɡ q ɢ ʡ ʔ
Sičniški zlitnik ts dz t̠ʃ d̠ʒ ʈʂ ɖʐ
Nesičniški zlitnik p̪f b̪v t̪θ d̪ð tɹ̝̊ dɹ̝ t̠ɹ̠̊˔ d̠ɹ̠˔ ɟʝ kx ɡɣ ɢʁ ʡʢ ʔh
Sičniški pripornik s z ʃ ʒ ʂ ʐ ɕ ʑ
Nesičniški pripornik ɸ β f v θ̼ ð̼ θ ð θ̠ ð̠ ɹ̠̊˔ ɹ̠˔ ɻ˔ ç ʝ x ɣ χ ʁ ħ ʕ h ɦ
Drsnik ʋ ɹ ɻ j ɰ ʔ̞
Tap/flap ⱱ̟ ɾ̼ ɾ̥ ɾ ɽ̊ ɽ ɢ̆ ʡ̆
Vibrant ʙ̥ ʙ r ɽ̊r̥ ɽr ʀ̥ ʀ ʜ ʢ
Obstranski zlitnik ʈɭ̊˔ ɖɭ˔ cʎ̝̊ ɟʎ̝ kʟ̝̊ ɡʟ̝
Obstranski pripornik ɬ ɮ ɭ̊˔ ɭ˔ ʎ̝̊ ʎ̝ ʟ̝̊ ʟ̝
Obstranski drsnik l ɭ ʎ ʟ ʟ̠
Obstranski tap/flap ɺ̥ ɺ ɭ̥̆ ɭ̆ ʎ̆ ʟ̆

Simboli na desni strani celice so zveneči, levo so nezveneči. Osenčeni deli označujejo glasove, ki naj bi bili nemogoči.

Glavna razporeditev nepljučnih soglasnikov[4][uredi | uredi kodo]

Nepljučni soglasniki so vsi tisti, ki ne potrebujejo zraka iz pljuč za izgovorjavo.

Ejektiv
(izdišni glas)
Zapornik ʈʼ ʡʼ
Zlitnik t̪θʼ tsʼ t̠ʃʼ ʈʂʼ kxʼ qχʼ
Pripornik ɸʼ θʼ ʃʼ ʂʼ ɕʼ χʼ
Obstranski zlitnik tɬʼ cʎ̝̊ʼ kʟ̝̊ʼ
Obstranski pripornik ɬʼ
Klik
(zgoraj: mehkonebni;
spodaj: uvularni)
Tenusni


k‼
q‼

Zveneči ɡʘ
ɢʘ
ɡǀ
ɢǀ
ɡǃ
ɢǃ
ɡ‼
ɢ‼
ɡǂ
ɢǂ
Nosni ŋʘ
ɴʘ
ŋǀ
ɴǀ
ŋǃ
ɴǃ
ŋ‼
ɴ‼
ŋǂ
ɴǂ
ʞ
 
Tenusni obstranski
Zveneči obstranski ɡǁ
ɢǁ
Nosni obstranski ŋǁ
ɴǁ
Imploziv
(vdišni glas)
Zveneči ɓ ɗ ʄ ɠ ʛ
Nezveneči ɓ̥ ɗ̥ ᶑ̊ ʄ̊ ɠ̊ ʛ̥

Shaded areas denote articulations judged impossible.

Fonetični znaki v Slovenščini[uredi | uredi kodo]

Soglasniki
Soglasniki Samoglasniki z visokim tonom Samoglasniki z nizkim tonom Nenaglašeni samoglasniki
Znak Primer IPA Ime Znak Primer IPA ime Znak Primer IPA ime Znak Primer IPA ime
p pero, apno Voiceless bilabial stop ìː hiša Close front unrounded vowel í bik Close front unrounded vowel i biti Close front unrounded vowel
b biti, žaba Voiced bilabial stop ùː truplo Close back rounded vowel íː list Close front unrounded vowel u mamut Close back rounded vowel
t trava, otrok Voiceless alveolar stop èː cerkev Close-mid front unrounded vowel ý Türk Close front rounded vowel ə danes Mid central vowel
d do, oditi Voiced alveolar stop òː erotičen Close-mid back rounded vowel ú kruh Close back rounded vowel ɛ medved Open-mid front unrounded vowel
k klepet, kolo Voiceless velar stop ə̀ sem Mid central vowel úː romunščina Close back rounded vowel ɔ potok Open-mid back rounded vowel
g govor, gora Voiced velar stop ɛ̀ː zemlja Open-mid front unrounded vowel éː kreda Close-mid front unrounded vowel a žena Open central unrounded vowel
m mati, Istanbul Voiced bilabial nasal ɔ̀ː poten Open-mid back rounded vowel óː pot Close-mid back rounded vowel əɾ koder
ɱ simfonija, informacija Voiced labiodental nasal àː danes Open central unrounded vowel ə́ pes Mid central vowel
n ne Voiced alveolar nasal ə̀ɾ vrba ɛ́ met Open-mid front unrounded vowel
ŋ banka Voiced velar nasal ɛ́ː adverb Open-mid front unrounded vowel
r riba Voiced alveolar trill ɔ́ on Open-mid back rounded vowel
ɾ robot Voiced alveolar tap ɔ́ː alkova Open-mid back rounded vowel
f figa, film Voiceless labiodental fricative á brat Open central unrounded vowel
v filozof Dolar Voiced labiodental fricative áː grad Open central unrounded vowel
s sestra, most Voiceless alveolar fricative ə́ɾ tržnica
z zob, zima Voiced alveolar fricative
ʃ šum, šivanka Voiceless postalveolar fricative
ʒ žival, koža Voiced palatoalveolar fricative
x hrib, harfa Voiceless velar fricative
ɣ vrh Voiced velar fricative
ʋ vrata, voda Voiced labiodental approximant
j jaz Voiced palatal glide
l luna, luka Voiced alveolar lateral liquid
t͡s car Voiceless alveolar affricate
t͡ʃ čaj, način Voiceless palato-alveolar affricate
d͡z brivec Voiced alveolar affricate
d͡ʒ ip, ez Voiced post-alveolar affricate



Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Laver, John (1994). Principles of Phonetics. New York: Cambridge University Press. str. 561. ISBN 0-521-45031-4 (hb); ISBN 0-521-45655-X (pb). The acronym ‘IPA’ strictly refers…to the ‘International Phonetic Association’. But it is now such a common practice to use the acronym also to refer to the alphabet itself (from the phrase ‘International Phonetic Alphabet’) that resistance seems pedantic. Context usually serves to disambiguate the two usages.
  2. International Phonetic Association (1999). Handbook of the International Phonetic Association: A guide to the use of the International Phonetic Alphabet. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-65236-7 (hb); ISBN 0-521-63751-1 (pb).
  3. MacMahon, Michael K. C. (1996). "Phonetic Notation". V P. T. Daniels and W. Bright (eds.) (ur.). The World’s Writing Systems. New York: Oxford University Press. str. 821–846. ISBN 0-19-507993-0.CS1 vzdrževanje: dodano besedilo: editors list (link)
  4. 4,0 4,1 4,2 "IPA Chart with Sounds | International Phonetic Alphabet Sounds". www.internationalphoneticalphabet.org. Pridobljeno dne 2020-05-01.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Brezplačne pisave IPA[uredi | uredi kodo]