Papež Celestin IV.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
 Celestin IV. 
Papež Celestin IV.
Papež Celestin IV.
Sedež 25. oktober 1241 (izvoljen)
Pričetek papeževanja 28. oktober 1241 (posvečenje Rim)
Konec papeževanja 10. november 1241 (umrl)
Predhodnik Gregor IX.
Naslednik Inocenc IV.
Redovi
Povzdignjen v kardinala 18. september 1227 (papež Gregor IX.)
Položaj 179. papež
Osebni podatki
Rojstvo Goffredo da Castiglione
Goffredo Castiglioni
datum neznan
Milano
Smrt 17. november 1241
Rim
Pokopan Bazilika svetega Petra, Vatikan
Narodnost Italijan
Starši Giovanni Castiglioni
Cassandra Crivelli
Predhodni položaj
Grb
Geslo

Drugi papeži z imenom Celestin

Catholic-hierarchy.org

Papež Celestin IV., rojen kot Goffredo da Castiglione (ali: Goffredo Castiglioni), je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1187 Milan, (Italija, Sveto rimsko cesarstvo), † 10. november 1241 Rim (Papeška država).

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Septizonij (latinsko septiconium; septizonium) rimskega cesarja Septimija Severa, bakrorez iz 1582

Goffredo da Castiglione (oziroma Godfrid Kastiljonski) izhaja iz plemenite milanske družine Castiglione, ki je dobila svoje ime po svojem glavnem premoženju, gradu Castiglione Olona v okraju Seprio. Njegovo pripadnost tej starodavni rodbini v milanskem predmestju, ki je bila zlasti dejavna na političnem področju v XII. in XIII. stoletju dokazuje izrečno listina milanskega nadškofa Henrika Settala z nadevkom 18. julija 1223, [1], ki so jo sestavili ravno v navzočnosti “gospoda Gonfreda de Castelliono, ki je bil tedaj kancler;" vsebuje pa poročila o njegovem nečaku in o nekaterih starih kronikah. [2]

Oče Godfrida Castiglionija je bil Giovanni Castiglioni, mati pa Cassandra Crivelli, sestra Urbana III.. Glede datuma rojstva nimamo podatkov; menijo pa, da je bil ob izvolitvi za papeža ne le bolehen, ampak tudi že star. [3]. Postal je kanonik in nadduhovnik pri milanski stolnici, in pozneje upravitelj te škofije. Bil je cistercijanski menih v opatiji Altacomba na Savojskem.

Godfrid je postal kardinal-duhovnik pri sv. Marku 18. septembra 1227 med prvim kardinalskim konzistorijem Gregorja IX.. Prvo listino je podpisal kot kardinal v mestu Anagni 23. septembra 1227. [4].
Nekaj mesecev po imenovanju je papež Gregor IX. poslal Godfrida kot odposlanca v Toskano in Lombardijo. Iz Rima je odpotoval po 3. februarju 1228, ko lahko beremo njegov zadnji podpis. [5]. Dokaz o njegovi novi službi je podpis z dne 10. aprila 1228. Takrat ga je Gregor IX. pooblastil, naj sprejme od Tomaža I. Savojskega [6] prisego zvestobe za trdnjavo Avigliana, ki jo je dobil v fevd kot priznanje za približevanje papeški politiki, ki ni bila naklonjena Frideriku (politica antifedericiana) [7]. [8]

Mučne papeške volitve[uredi | uredi kodo]

V času smrti Gregorja IX. je bivalo v Rimu le deset kardinalov; drugi so bili razpršeni po svetu, največ pa jih je imel ujete Friderik II.. Zato ni čudno, da je sledila dvomesečna sedisvakanca, kar se ni zgodilo že poldrugo stoletje. Cesar je po dolgem obotavljanju le dovolil kardinalom-volivcem odhod v Rim, vendar pod obljubo, da se bodo po končanih volitvah vrnili v ujetništvo. Kardinali so po dolgem posvetovanju izvolili nekdanjega cistercitskega meniha sabinskega kardinala-škofa iz milanske družine Castiglione.

Iz leta 1241 poznamo torej prve konklave. [9][10]. Kardinale je dal s pomočjo vojaške sile zapreti v palačo Septizonij na rimskem Palatinu neusmiljeni rimski senator in župan Matteo Rosso Orsini pod grožnjo, da jih ne bo spustil ven, dokler ne izvolijo papeža.
V konklavu je bilo takrat torej le deset kardinalov, pa še oni so bili med seboj razdeljeni: polovica je podpirala proticesarsko politiko Gregorja IX., polovica pa si je želela doseči nekakšen sporazum s cesarjem. [11]

Grožnje, vsevrstno pomanjkanje glede hrane in snage ter vročina in mraz so med drugim povzročili smrt angleškega kardinala Roberta Somercotesa [12][13], vsi drugi pa so zboleli. Vojaki so celo plezali na streho zapuščene in hudo zanemarjene stavbe in lomili opeko, da je dež padal naravnost na kardinale. Končno jim je župan zagrozil, da bo v Septizonij prinesel izkopano truplo pokojnega papeža papeža Gregorja IX.. Kljub temu so se volitve vlekle. Šele 24. oktobra 1241 so izvolili Gotfrida Castiglioneja (tudi: Gaufrid Castiglioni), sabinskega kardinala-škofa, ki je komaj še bil živ. Papeško kronanje je bilo 28. oktobra; slovesno je obhajal še praznik Vseh svetih, nato pa je kmalu na smrt zbolel. [14] [15] [16]
Kakor hitro so se kardinali rešili senatorjevih vezi, so se zatekli v Anagni, od koder so napisali pismo z opisom vsega dogajanja. [17]

Smrt[uredi | uredi kodo]

Že pred izvolitvijo je bil star in bolehen. Nevzdržne razmere med konklavami so njegovo zdravje še bolj razrahljale in je kmalu nato hudo zbolel. Zboleli so tudi drugi kardinali; Celestin IV. pa je po komaj 17 dneh vladanja umrl 10. novembra 1241 v Rimu.
Pokopan je v Baziliki svetega Petra.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ F. Ughelli-N. Coleti
  2. ^ "Enciclopedia dei Papi (2000) di Agostino Paravicini Bagliani: Celestino IV". Treccani.it. Pridobljeno dne 2015-01-05. 
  3. ^ "The Cardinals of the Holy Roman Church, Pope Gregory IX (1227-1241) Consistory of September 18, 1227 celebrated in Anagni". mirandas. Pridobljeno dne 2015-01-06. 
  4. ^ Regesta Pontificum Romanorum, nr. 8039
  5. ^ Regesta Pontificum Romanorum, nr. 8131
  6. ^ Tomaž I. Savojski (Tommaso I di Savoia) *1177, vladal 1189-1233
  7. ^ Regesta Imperii, nr. 6723
  8. ^ "A. Paravicini Bagliani: Celestino IV". Treccani.it. Pridobljeno dne 2015-01-05. 
  9. ^ Izraz konklave pomeni: zaprt prostor, v katerem kardinali volijo papeža; zborovanje za izvolitev papeža; čas teh volitev
  10. ^ Beseda »konklave« pomeni »s ključem« zaklenjem prostor; latinsko con clave pomeni dobesedno »s ključem«
  11. ^ "Celestine IV". about.com. Pridobljeno dne 2015-01-05. 
  12. ^ angleški kardinal Robert Somersotes je umrl 26. septembra 1241; govorilo se je, da je bil papabilis, in da so ga zato zastrupili
  13. ^ Nicholas Schofield in Gerard Skinner: The English Cardinals (2007), s. 29.
  14. ^ M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 160. 
  15. ^ F. Chobot. A pápák története. str. 249. 
  16. ^ Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia. I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco. str. 155.156. 
  17. ^ "A. Paravicini Bagliani: Celestino IV". Treccani.it. Pridobljeno dne 2015-01-05. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • F. Ughelli-N. Coleti: Italia Sacra, IV. Venetiis 1719, col. 180.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)
(v italijanščini)
Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Gregor IX.
Papež
1241–1241
Naslednik: 
Inocenc IV.