Papež Štefan II.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sveti Štefan II. (Štefan III.)
Pipinova darovnica in tozadevno pismo papežu Štefanu II.
Pipinova darovnica in tozadevno pismo papežu Štefanu II.
Pričetek papeževanja 26. marec 752
Konec papeževanja 26. april 757
Predhodnik Zaharija
Naslednik Pavel I.
Redovi
Položaj 92 papež
Osebni podatki
Rojstvo Štefan Orsini
datum neznan[1]
Rim
Smrt 26. april 757[1]
Rim
Pokopan Cerkev sv. Petra v Rimu
Narodnost Grk
Starši oče Konstantin
Geslo
Svetništvo
God 26. april
Svetnik v rimskokatoliška Cerkev
pravoslavne Cerkve
anglikanska skupnost
luteranci
Kanonizacija predtridentinsko obdobje
Drugi papeži z imenom Štefan

Štefan II. (imenovan tudi Štefan III.) [2], papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 714 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 26. april 757, Rim (Papeška država).

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Wiligelmo in njegova šola: Štefan II. blagoslavlja Anzelma, portal opatije v Nonantoli (12. stoletje).

Problem pri štetju papežev z imenom Štefan[uredi | uredi kodo]

Štefan (včasih tudi Štefan II. oziroma Štefan Izvoljeni) je bil 23. marca 752 soglasno izvoljen kot kardinal-duhovnik za papeža, a je tri dni po izvolitvi umrl za možgansko kapjo. Starejši zgodovinarji ga prištevajo k svetnikom. Ker ni prejel škofovskega posvečenja, ga najnovejši vatikanski seznam nima niti v seznamu papežev niti v seznamu svetnikov.

Zaradi njega je pri štetju papežev Štefanov nastal problem, ker je bil sicer izvoljen za papeža, a je umrl, še preden je prejel škofovsko posvečenje. Papeža Nikolaj II. in Klemen V. sta določila, da za papeštvo ni odločilna posvetitev, ampak izvolitev. Drugi vatikanski koncil pa je poudaril, da je papež rimski škof in ga zato nima v uradnem seznamu.

Zgodovinska preusmeritev na Zahod[uredi | uredi kodo]

Štefan II. je bil izvoljen takoj po nenadni smrti svojega predhodnika Štefana, 26. marca 752 pa je bil posvečen za škofa. S posvetitvijo so pohiteli zato, ker je oblastiželjni langobardski kralj Ajstulf ogrožal in tudi osvojil Raveno, glavno mesto Ravenskega eksarhata, ki je veljalo zaradi obdajajočih jo močvirij za neosvojljivo. potem pa si je hotel izbrati za sedež Rim. Rimljani pa bi bili raje pripravljeni nositi neznosni jarem Bizantincev, ko da bi priznali za gospodarje barbarske Langobarde. [3].

Ko od Bizantincev na vzhodu ni bilo pričakovati pomoči v dejanju, ampak le v lepih in visokodonečih besedah, se je obrnil papež na novo nastajajočo velesilo na zahodu – na Franke. 15. novembra 753 je prestopil Alpe še zadnji hip, ker ga je Ajstulf hotel zajeti na meji. Pipin Mali ga je s celo družino slovesno sprejel 6. januarja 754. To je pomenilo zgodovinski preobrat: papeštvo se je usmerilo k Zahodu. [4].

Smrt in češčenje[uredi | uredi kodo]

Papež Štefan II. je umrl v Rimu dne 26. aprila 757. in je pokopan v cerkvi svetega Petra v Vatikanu.

Njegov god obhajala katoliška Cerkev dne 26. aprila.

Opombe in viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Encyclopedia of Popes — 2000.
  2. ^ slovensko ime Štefan izhaja iz grščine: Στέφανος=Stefanos prek latinščine: Stephanus ter pomeni “Ovenčani”; slovenimo ga: “Venčeslav oziroma Vekoslav
  3. ^ F. Chobot. A pápák története. str. 122. 
  4. ^ F. Chobot. A pápák története. str. 123. 

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Zaharija
Papež
752–757
Naslednik: 
Pavel I.