Ajstulf

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ajstulfov folis

Ajstulf je bil od leta 744 vojvoda Furlanije, od leta 749 kralj Langobardov in od leta 751 vojvoda Spoleta, * ni znano, Čedad, † 756, Pavia.

Ajstulfov oče je bil furlanski vojvoda Pemo. Vojvodski položaj je nasledil od svojega brata Rathisa, ki je leta 744 postal kralj Langobardov. Ko je brat leta 749 odstopil in se umaknil v samostan, ga je nasledil tudi na langobardskem prestolu. Nadaljeval je njegovo politiko širjenja kraljestva in pohodov proti papežem in bizantinskemu Ravenskemu eksarhatu. Leta 751 je zavzel Raveno in ogrozil Rim, od katerega je zahteval plačevanje glavarine. Isto leto je osvojil tudi bizantinsko Istro.

Papeži, temeljito razdraženi in obupani, so za pomoč zaprosili bizantinskega cesarja, potem pa so se obrnili na karolinške dvorne majordome Avstrazije, ki so bili dejanski vladarji Frankovskega kraljestva. Papež Gregor III. je leta 741 za pomoč zaprosil Karla Martela, ki je bil preveč zaposlen drugje in je pomoč odklonil. Leta 753 je papeža Štefana II. obiskal Martelov sin Pipin Mali, ki je bil dve leti pred tem s soglasjem papeža Zaharije razglašen za kralja Frankov. Pipin je v zahvalo za papeževo soglasje h kronanju prečkal Alpe, porazil Ajstulfa in dal papežu ozemlje, ki ga je Ajstulf odvzel Rimski vojvodini (Ducatus Romanus) in Ravenskemu eksarhatu (Emilia-Romagna in Pentapolis).

Ajstulf je umrl na lovu leta 756. Na položaju kralja Langobardov ga je nasledil Deziderij, na položaju spoletskega vojvode pa Alboin. Furlanijo je po prihodu na langobardski prestol in poroki z Gizaltrudo leta 749 odstopil svojemu svaku, nonaltulskemu opatu Anzelmu.[1]

Sklic[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Lombard Kings. GermanTribes.org. Arhivirano iz izvirnika 18. julija 2010. Pridobljeno 18. julija 2010.
Ajstulf
Rojen: ni znano Umrl: 756
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Rathis
Vojvoda Furlanije
744–749
Naslednik: 
Anzelm
Predhodnik: 
Rathis
Kralj Langobardov
749–756
Naslednik: 
Deziderij
Predhodnik: 
Unolf
Vojvoda Spoleta
751–756
Naslednik: 
Alboin