Ajo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Origo Gentis Langobardum

Ajo, tudi Ajon ali Agio, in njegov brat Ibor sta bila prva mitološka kralja Langobardov, ki sta svoje ljudstvo vodila iz Skandinavije do južne obale Baltskega morja, * ni znano, † ni znano.

Obstoj dvovladja bratov v enem od najbolj oddaljenih evropskih ljudstev odraža strukturo moči v stari germanski družbi: vsi bratje so imeli enake pravice do nasledstva, sodelovali v odločanju in bili pogosto skupaj izvoljeni za vladarja.

Pavel Diakon v svoji Zgodovini Langobardov v skladu z mitom o nastanku Langobardov, ki ga je poznal iz zapisov v Origo Gentis Langobardorum (Izvor Langobardov), piše, da sta sinova kraljice Gambare, vodila Langobarde, ki so se takrat imenovali Vinili, v Skoringo, ki je bila morda ob ustju Labe nasproti otoka Rügen v sedanji severni Nemčiji.

Langobardi so se tam spopadli z novimi sosedi Vandali. V odločilni bitki sta zmagala Ibor in Ajo. Legenda pravi, da jim je pri tem pomagal bog Odin, katerega je na Gambarino prošnjo pregovorila njegova žena, boginja Frigg.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Origo gentis Langobardorum.
  • Pavel Diakon. Historia Langobardorum, Maribor, 1988.
  • Jörg Jarnut. Storia dei Longobardi. Torino, Einaudi, 2002. ISBN 8846440854.