Čedad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Čedad
Cividale
Občina (comune)
Città di Cividale del Friuli
http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Cividale_del_Friuli&action=history
Čedad is located in Italija
Čedad
Čedad
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 46°06′N 13°26′E / 46.100°N 13.433°E / 46.100; 13.433Koordinati: 46°06′N 13°26′E / 46.100°N 13.433°E / 46.100; 13.433
Država Zastava Italije Italija
Dežela Furlanija-Julijska krajina
Pokrajina Videm (UD)
Frazioni Rualis, Grupignano, Rubignacco, Gagliano, Purgessimo, Sanguarzo, Spessa, Carraria, Fornalis, San Giorgio
Upravljanje
 • Župan Stefano Balloch (UDC, Lega Nord, PDL)
Površina
 • Skupno 50 km2
Nadmorska višina 135 m
Prebivalstvo (2007)
 • Skupno 11.547
 • Gostota 230 preb./km2
Demonim Cividalesi
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 33043
Klicna koda 0432
Zavetnik San Donato
Dan 21. avgust
Spletna stran Uradna spletna stran

Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich) je mesto v severni Italiji, v deželi Furlanija - Julijska krajina.

V rimskih časih je bilo ime mesta Forum Iulii, to je Julijev trg ali Trg Julijske rodbine (gens Iulia), morda kot poklon Gaju Juliju Cezarju ali zaradi prisotnosti velikega števila pripadnikov rodu Julijev. Od osmega stoletja dalje se je kraj imenoval Civitas Forum Iulii, se pravi da je postalo "mesto": zgodovinar Pavel Diakon ga imenuje Civitas vel Castrum Foroiulianum (Mesto ali Utrdba Julijskega trga). Ko so Franki leta 776 dokončno porazili Langobarde, je mesto dobilo ime Civitas Austriae, kar pomeni »Mesto na vzhodu«, saj je ležalo v vzhodnem delu frankovskega cesarstva. Poljudno se je uporabljalo skrajšanje na Civitate, lokalno Sividat in Čividat, dokler se ni v petnajstem stoletju ustalilo današnje poimenovanje Cividale del Friuli - Cividat - Čedad. [1]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Čedad leži v neposredni bližini slovensko-italijanske meje in je 17 km oddaljen od Vidma (Udine). S cesto je preko mejnega prehoda Robič povezan s Kobaridom Ocena populacije je 11.355[2], od tega kar okrog 30 % Slovencev, saj je mesto kulturno središče Beneških Slovencev.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvotno keltsko naselje (še iz železne dobe, četrto stoletje pr. n. št.) je zaradi svoje strateške pomembnosti okoli leta 56 pr. n. št. postalo rimski kastrum (vojaška utrdba), ki ga je Julij Cezar kmalu povišal v forum (trg). V kratkem je postal municipium (avtonomni zaveznik) in končno okoli leta 7 n. št. civitas romana (rimsko mesto). V petem stoletju, po opustošenju Ogleja s strani Hunov, je Čedad postal prestolnica Furlanije in sedež Desete regije (Regio X Venetia et Histria).

Čedad je po padcu rimskega imperija najprej pripadel Odoakerju in nato Ostrogotskemu kraljestvu in bizantinskemu cesarstvu. Po langobardski osvojitvi dela Italije leta 568 je postal središče furlanskega vojvodstva, prvega stalnega naselišča Langobardov. V 7. in 8. stoletju so si sledili vdori Obrov in Slovanov in okoli let 705-720 se je ob langobardskem obrambnem pasu ustalila romansko-slovenska jezikovna meja, ki je še danes vidna. Zaradi bizantinskih napadov na Oglej je leta 737 oglejski patriarh Kalist celo prenesel sedež patriarhata v Čedad. [3]

Leta 775 so Langobarde premagali Franki, ki so s presledki vladali Čedadu do leta 1077. V tem obdobju je močno narasla moč patriarhov, ki so končno ustanovili na obsežnem ozemlju današnje Furlanije novo državo Patrie dal Friûl, ki je bila svobodni vazal Svetega Rimskega cesarstva in je trajala do leta 1419, ko so Benečani zagrozili z napadom. Čedad se je kot prvi od Furlanov brezpogojno podal Benečanom in sklenil z njimi zavezništvo. Isto je storil skoraj ves Patrie dal Friûl, s čimer si je zagotovil celo nadaljnje delovanje svojega parlamenta. Leta 1516 je bila podpisana Noyonska pogodba kot zaključek cambraiske vojne in s tem je Beneška republika morala odstopiti čedadsko Tolminsko gastaldijo, s katero je bilo povezano izkoriščanje Idrijskega rudnika. Čedad si od tega udarca ni več opomogel, ne samo ekonomsko, temveč predvsem strateško, saj je mesto ostalo praktično brez zaledja. Sledile so si razne interne fajde in spopadi s sosednjimi mesti, ki so propadanje le pospešili. Z ukinitvijo Beneške republike leta 1797 je tudi Čedad prešel pod Avstrijo in leta 1866 je bil integriran v Kraljevino Italijo.

Med prvo svetovno vojno je bilo mesto takoj za prvo linijo soške fronte. S čudežem pri Kobaridu so mesto zasedli Avstrijci do leta 1918, ko so se vrnili Italijani.

Druga svetovna vojna je bila za mesto Čedad posebno težka. Na Čedajskem se ni odvijala samo splošna državljanska vojna, temveč tudi dramatični boj med partizani (liberalci, katoličani, monarhisti) in garibaldinci (komunisti in socialisti s podporo jugoslovanskega Devetega korpusa). Partizani so bili pripadniki brigad Osoppo-Friuli. Garibaldinci so se tako imenovali, ker so sestavljali Prvo Italijansko divizijo "Garibaldi". Čeprav je bila za obe strani najpomembnejša borba proti fašizmu, to včasih ni bilo dovolj za sodelovanje, niti za medsebojno razumevanje.

Danes je Čedad pomembno gospodarsko, upravno in cerkveno središče Furlanije. Na razvoj Čedada sta vplivali predvsem trgovina med hribovitim in ravninskim svetom ter bližina prehoda med Furlansko ravnino in Soško dolino.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

V starem mestnem jedru je omembe vreden trg Piazza del Duomo. Tukaj je Pretorska palača ali Palazzo dei Provveditori Veneti, katere izvedbo pripisujejo Andrea Palladiu in je bila zgrajena med letoma 1565-1586. Od leta 1990 je v njej Narodni arheološki muzej Čedada, v katerem so Reichenauski rokopisi, ki so na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine.

Katedrala Santa Maria Assunta je triladijska dvoranska cerkev. Prva cerkev na tem mestu sega v osmo stoletje, postaviti jo je dal patriarh Callistus. V sredini petnajstega stoletja je bila zaupana Bartolomeu delle Cisterne, ki jo je obnovil v beneškem gotskem slogu. Dela so trajala dlje časa, arhitekt je umrl leta 1480, stavba je ostala nedokončana. Do leta 1502 je velik del propadel. Rekonstrukcija je bila zaupana Pietru Lombardu, ki je zgradil sedanjo katedralo v mešanem slogu beneške, gotske in renesančne arhitekture. Ob koncu osemnajstega stoletja sta arhitekta Giorgio Massari in Bernardina Maccaruzzi izvedla veliko notranjo rekonstrukcijo.

Glavni oltar krasi srednjeveška oltarna podoba, ki jo podaril patriarh Pilgrim II. (1195-1204) in kaže Marijo z Jezusom obdano z nadangeli in številnimi svetniki. Srebrn, delno pozlačen reliefni portret je okoli en meter vidok in dva metra širok pravokotnik, ki visi nad glavnim oltarjem v prezbiteriju. Oltarna podoba je razdeljena na štiri dele: center je triptih, ki prikazuje Marijo kot Božjo Mater (Latin Mater Dei) z otrokom Jezusom v naročju, od leve proti desni sta nadangel Mihael in Gabriel. Triptih obdajata na vsaki strani odseka, kjer je skupno 25 moških in ženskih svetnikov, ki stojijo drug poleg drugega v treh vodoravnih vrstah. Vsi razen Jezusa so opisani z imeni. V spodnjem delu kleči Pilgrim II, označen s spremnim napisom donatorja oltarja. Latinski napis je bil točkovno vgraviran 200 let pred iznajdbo tiska.[4],[5][6]

Ob stolnici je Museo Cristiano, v katerem med drugim hranijo langombardski prestol in Krstilni kamen. Tukaj si tudi freske in sgraffito podobe življenja Langombardov.

V bližini je Mestna hiša zgrajena leta 1565. Pred njo stoji bronast kip Julija Cezarja.

Preko reke Nadiže vodi Hudičev most, znamenitost mesta. Na bregu je obok naslonjen v skalo, znano kot keltski Hypogäum (latinsko Hypogeum, gr. hypógeion iz hypo - "pod" in ge "zemlja", "podzemna jama"), rimska ječa ali langombardski zapor.

Cerkvica Santa Maria v Valle iz 8. stoletja stoji v bližini reke v stari langombardski četrti in je bila morda lagobardska kapela. Zato se imenuje tudi Tempietto Longobardo.

Nad mestom na vzhodu, tik ob slovenski meji, je cerkev Madonna del Monte.

Mesto je znano tudi po vinorodni okolici Collio.

Čedad je mesto v okviru projekta Longobardi v Italiji in je bil junija 2011 vključen na seznam kulturne dediščine UNESCO.[7]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Dizionario di toponimastica-Storia e significato dei nomi geografici italiani, Torino, 1990
  2. ^ ISTAT: Popolazione residente al 31 dicembre 2010
  3. ^ Marinelli O.: Giuda delle Prealpi Giulie, Udine 1912
  4. ^ Herbert E. Brekle: Die typographische Herstellungstechnik der Inschriften auf dem silbernen Altaraufsatz im Dom von Cividale, Regensburg 2011
  5. ^ Angelo Lipinsky (1986): „La pala argentea del Patriarca Pellegrino nella Collegiata di Cividale e le sue iscrizioni con caratteri mobili“, in: Ateneo Veneto, Bd. 24, S. 75–80 (78–80)
  6. ^ Walter Koch (Historiker)(1994): „Literaturbericht zur mittelalterlichen und neuzeitlichen Epigraphik (1985−1991)“, Monumenta Germaniae Historica: Hilfsmittel, Bd. 14, München, ISBN 978-3-88612-114-4, S. 213
  7. ^ "Slovenija podpira langobardski Čedad". Primorski dnevnik. 8. januarja 2011. Pridobljeno dne 10. marec 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]