Rezidence kraljeve družine Savojcev
 | |
| Unescova svetovna dediščina | |
|---|---|
| Lega | Piemont, Italija |
| Koordinati | 45°04′N 7°41′E / 45.07°N 7.69°EKoordinati: 45°04′N 7°41′E / 45.07°N 7.69°E |
| Površina | 370,82 ha |
| Vključuje | Grad Agliè Grad Govone Grad Mandria Grad Moncalieri Grad Pollenzo Grad Rivoli Villa della Regina Grad Racconigi Grad Stupinigi Grad Valentino Kraljeva palača, Torino Palača Carignano Palača Madama, Torino Palača Venaria |
| Kriterij | Kulturni: (i), (ii), (iv), (v)[1] |
| Referenca | 823 |
| Vpis | 1997 (21. zasedanje) |
  Lega: Rezidence kraljeve družine Savojcev | |
Rezidence kraljeve družine Savojcev je skupina zgradb v Torinu in pokrajini Torino, v Piemontu (severna Italija). Skupina je bila uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine leta 1997.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Hiša Savojskih je starodavna kraljeva družina, ki je bila ustanovljena leta 1003 v regiji Savoji (sedaj v Rona-Alpe, Francija), ki se je pozneje razširila tako, da je leta 1720 že vladala Kraljevini Sardiniji v severovzhodni Italiji. S svojo mlajšo vejo, družino Savoy-Carignano, je vodila združitev Italije leta 1861 in vladala Kraljevini Italiji od leta 1861 do konca druge svetovne vojne. V tem času je kralj Victor Emanuel III. abdiciral v korist svojega sina Umberta II. Po ustavnem referendumu leta 1946 je bila monarhija odpravljena, ustanovljena je bila republika in člani družine Savojcev so morali zapustiti državo. [2]
Leta 1562 je Emmanuel Philibert, vojvoda Savojski preselil svoje glavno mesto v Torino in začel vrsto gradbenih projektov in uporabil najboljše arhitekte, ki so bili na voljo v tistem času. Zgradbe, bogato izdelane in tudi okrašene z deli sodobnih umetnikov, so bile načrtovane, da bi naredile vtis na javnost in dokazovale moč Savojcev. Ne samo palače v Torinu, v okolici so bile zgrajene tudi palače in lovski dvorci. Vsi ti objekti so bili skupaj uvrščeni na UNESCO-v seznam svetovne dediščine na podlagi tega, da »predstavljajo celovit pregled evropske monumentalne arhitekture 17. in 18. stoletja, uporabo sloga, velikosti in prostora za ponazoritev na poseben način prevladujoče doktrine absolutne monarhije v materialnem smislu«. [3]
Rezidence[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ http://whc.unesco.org/en/list/823.
- ↑ Ulwencreutz, Lars (2013). Ulwencreutz's The Royal Families in Europe V. Lulu.com. str. 290. ISBN 978-1-304-58135-8.
- ↑ »Residences of the Royal House of Savoy«. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 17. septembra 2015.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
