Furlanščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Furlanščina
Furlan
Road sign in Friulian.jpg
Krajevni napisi v furlanščini
Materni jezikItalija (Furlanija - Julijska krajina, Benečija)
Št. maternih
govorcev
600.000 (2002)[1]
Pisavalatinica
Uradni status
RegulatorAgjenzie Regjonâl pe Lenghe Furlane (ARLeF) [1]
Jezikovne kode
ISO 639-2fur
ISO 639-3fur
Glottologfriu1240
ELPFriulian
Linguasphere51-AAA-m
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Furlanščina (furlansko furlan, marilenghe (materni jezik) ali lenghe furlane (furlanski jezik); italijansko lingua friulana ali friulano) je eden od romanskih jezikov. Furlansko govori več kot 500.000 ljudi v Italiji, predvsem v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina in v Metropolitanskem mestu Benetke. Pod območje zgodovinske razširjenosti furlanščine se dandanes večkrat napačno navajajo tudi kraji ki so bili v preteklosti poseljeni z večinsko slovensko govorečim prebivalstvom.

Furlanščina in slovenščina[uredi | uredi kodo]

Furlanščina in slovenščina sta od stoletij bili v neposrednem stiku. Furlanske besede prevzete iz slovenščine so na primer: colaç (kolač), cudiç (hudič), 'save (žaba), britule (britva) in cos (koš). Slovenske besede prevzete iz furlanščine so na primer: čebula, punca, raca, fant, krota ...

Sklanjatev: verbo jessi (glagol biti)

  • o soi - jaz sem
    • vprašalna oblika: soio? - sem jaz?
  • tu sês - ti si
    • vprašalna oblika: sêstu? - si ti?
  • al è - on je
    • vprašalna oblika: Isal? - je on?
  • e je - ona je
    • vprašalna oblika: Ise? - je ona?
  • o sin - mi smo
    • vprašalna oblika: Sino? smo mi?
  • o sês - vi ste
    • vprašalna oblika: Seso? ste vi?
  • a son - oni so
    • vprašalna oblika: Sono? so ni?

Nekatere besede v furlanščini:

furlansko - slovensko (italijansko)

  • cjistiel - grad (castello)
  • citât - mesto (città)
  • zoventût - mladost (gioventù)
  • lûc - kraj (luogo)
  • fantate - dekle (ragazza)
  • fregul - malenkost (briciola)
  • pecjât - greh (peccato)
  • bussâ - poljubljati (baciare)
  • siôr - gospod (signore)
  • plevan - župnik (parroco)
  • ancje - tudi, isto (anche)
  • cjalderuç - štedilnik (stufa)
  • mari - mati (madre)
  • pari - ati (padre)
  • ave - babica (nonna)
  • von - dedi (nonno)
  • taule - miza (tavola)
  • cjadree - stol, stolec (sedia)
  • peraule - beseda (parola)
  • ruede - kolo (npr. kolo od avta, ne bicikel; ital. ruota)
  • biciclete - kolo, bicikel (bicicletta)
  • puint - most (ponte)
  • vues - kost (osso)
  • cjavre - koza (capra)
  • glesie - cerkev (chiesa)

  • flôr - cvet (fiore)
  • plat - krožnik (piatto)
  • blave - pšenica (biada)
  • gjat - mačka (gatto)
  • lat - mleko (latte)
  • mes - pismonoša (postino)
  • mês - mesec (mese)
  • mil - tisoč (mille)
  • mîl - med (miele)
  • vê - glagol imeti (avere)
  • lâc - jezero (lago)
  • poc - potisk (pressione)
  • pôc - malo (poco)
  • cjaval - konj (cavallo)
  • sûr, sûrs - sestra, sestre (sorella, sorelle)
  • fradi, fradis - brat, bratje (fratello, fratelli)
  • man, mans - roka, roke (mano, mani)
  • cjan, cjans - pes, psi (cane, cani)
  • nâf, nâfs - ladja, ladje (nave, navi)
  • tu sês trist - slab si (obnašanje)
  • tu tu sês trist - ti si slab
  • brut - grdi (brutto)
  • brût - bujon (mesna juha) (brodo di carne)
  • cjast - kašča, žitnica (granaio)

  • Mandi, Jo o mi clami Daniel. - Zdravo, jaz sem Daniel.
  • Jo o soi Furlan. - Furlanec sem.
  • Vuê al è propite cjalt. - Danes je bilo vroče.
  • O scugni propite lâ cumò, ariviodisi. - Morem iti, nasvidenje.
  • No pues vignî fûr usgnot, o ai di studiâ. - Ne morem nocoj iti z vami, morem učiti se.
  • O ai vût fevelât. - Imel sem priliko pogovarjati se.

O ce biel cjscjel[2] a Udin
o ce biele zoventût.

Zoventût come a Udin
no l'si cjate in nissun lûc.

A bussâ fantatis bielis
no l'è un fregul di pecjât.

Le ai bussade une biele
e lu ai dite al siôr plevan!

Il plevan mi à dât par penitence
di bussâle ancje doman.

O kako lep je grad v Vidmu,
o kako lepa mladina.

Mladine kot v Vidmu
ne najdeš nikjer.

Saj dekle lepo mlado smeš objeti
dekle lepo in še mlado nič ne kara te za to

za poljub in objem ti da pokoro
da poljubljati boš moral tja do konca svojih dni

Al è rot il cjalderuç
al è spandût dut il caffè!
Joi joi se e sa mê mari
ce mai sarà di me!
Mariutine e je lade a aghe
nus à dit che no sta trop!
e je partide la matine
e je tornade a miezegnot!

Sem v šporhet se zaletal
in vso kavo sem razlil
o kaj če zvejo mama
o kaj bom jaz nar'dil
pravzaprav bi blo polj:
on je v šporhet se zaletal
in vso kavo je razlil
o kaj če zvejo mama
o kaj bo on nar'dil

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Furlanščina reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
  2. cjistiel

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Paola Benincà, Laura Vanelli, Linguistica friulana, Unipress, Padova, 2005.
  • Janez Erat, Furlanska slovnica, 2006.
  • Janez Erat, Furlansko-slovenski slovar, 2008
  • Franc Fari (cur.), Manuâl di lenghistiche furlane, Forum, Udine, 2005.
  • Giuseppe Francescato, Dialettologia friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 1966.
  • Giovanni Frau, I dialetti del Friuli, Società Filologica Friulana, Udine, 1984.
  • Sabine Heinemann, Studi di linguistica friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 2007.
  • Carla Marcato, Friuli-Venezia Giulia, Laterza, Roma - Bari, 2001.
  • Georg Pagitz: Friaulisch Wort für Wort, Bielefeld, Reise Know-How, 2007.
  • Piera Rizzolati, Elementi di linguistica friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 1981.
  • Paolo Roseano, La pronuncia del friulano standard: proposte, problemi, prospettive, Ce Fastu?, LXXXVI (2010), n. 1, p. 7-34.
  • Federico Vicario (cur.), Lezioni di lingua e cultura friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 2005.
  • Federico Vicario, Lezioni di linguistica friulana, Forum, Udine, 2005.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]