Artičoka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Artičoka
Cvetovi artičoke
Cvetovi artičoke
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Asterales (košarnice)
Družina: Asteraceae (nebinovke)
Rod: Cynara
Vrsta: C. cardunculus
Znanstveno ime
Cynara cardunculus
L.
Cynara cardunculus
Artičoka, surova
Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 20 kcal   70 kJ
Ogljikovi hidrati:     4.07 g
- vlaknine:  1.6 g  
Maščobe: 0.1 g
Beljakovine: 0.7 g
Tiamin (vit. B1):  0.02 mg   2%
Riboflavin (vit. B2)  0.03 mg   2%
Niacin (vit. B3):  0.3 mg   2%
Pantotenska kislina (vit. B5):  0.338 mg  7%
Vitamin B6  0.116 mg 9%
Folati (vit. B9):  68 μg  17%
Vitamin C:  2 mg 3%
Kalcij:  70 mg 7%
Železo:  0.7 mg 6%
Magnezij:  42 mg 11% 
Fosfor:  23 mg 3%
Kalij:  400 mg   9%
Cink:  0.17 mg 2%
Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Artičoka (znanstveno ime Cynara cardunculus) je zdravilna rastlina iz družine nebinovk. Zaradi dobrega okusa je priljubljena v kulinariki.

Geografska razširjenost gojenja artičok[uredi | uredi kodo]

Gojenje artičok se je razširilo najprej v mediteranskem klimatskem področju sredozemlja v Turčiji, Perziji, Severni Afriki, zahodni Španiji in Kanarskih otokih. Kasneje se je gojenje artičok razširilo tudi v Severno Ameriko (Kalifornijo), Južno Ameriko, Južno Afriko in Avstralijo.


Droga artičoke, ki se uporablja v zdravilne namene so sveži ali posušeni listi. Pripravki so standardizirani največkrat na vsebnost cinarina.

Kemizem[uredi | uredi kodo]

Artičoka je zelo dobro raziskana. Vsebuje derivate kafeoilkininske kisline(cinarin, 1,5-di-kefeoilkininska kislina, klorogenska kislina), flavonske glikozide (luteolin-7β-rutinozid, luteolin-7β-glukozid), seskviterpenske laktone, cinaropikrin, evgenol, fenilacetaldehid, fitosterole, tanine, sladkor, inulin, vitamine in minerale…

Lastnosti artičoke[1][uredi | uredi kodo]

  • diuretik
  • holagog (pospešuje nastajanje in pretok žolča)
  • znižuje krvno koncentracijo holesterola
  • znižuje koncentracijo serumskih lipidov
  • hepatoprotektiv (ščiti jetra –antioksidativno delovanje)

Za dokončno potrditev določenih delovanj so potrebne nadaljnje klinične študije.

Uporaba pripravkov iz artičoke[uredi | uredi kodo]

Pripravki iz artičoke se priporočljivi kot pomoč pri prebavnih težavah, (npr.: občutek napetosti oz. polnosti, napenjanje, spahovanje, slabost, bolečine v zgornjem delu trebuha, pomanjkanje apetita, driska sindrom vzdraženega debelega črevesa, Crohnova bolezen, ulkus, dispepsija), pri motnjah v delovanju jeter in žolčnika, pri preprečevanju nastanka žolčnih kamnov. Priporočljivo je jemanje pripravkov iz artičoke sladkornim bolnikom, saj naj bi omejila dvig koncentracije glukoze v krvi, pa tudi osebam z okvaro ledvic in pri protinu.

Znani slovenski zeliščar Pater Ašič ji pripisuje predvsem urejanje delovanja jeter (jih čisti in krepi), pospeševanje apetita in prebave, zmanjšanje napenjanja. Pripravki iz artičokinih listov iz krvi odstranjujejo maščobo in holesterol, zmanjšujejo poapnenje žil, preprečujejo angino pektoris, astmo, možganske kapi, revmo. Prav tako niža sladkor v krvi in pomaga sladkornim bolnikom, da se bolje počutijo. Artičoka odpira žolčne kanale, blaži napade žolčnih kamnov. Bolnim na ledvicah odstranjuje sečnino v krvi, iz seča odhajajo beljakovine, zavira vnetje levičnih čašic, pomaga pri ledvični sklerozi, žene na vodo (če se zaradi vnetja težko urinira).[navedi vir]

Opozorila pri uporabi[uredi | uredi kodo]

Komisija E (pri nemški Agenciji za zdravila) je potrdila , da s pravilno uporabo pripravkov ne izzovemo stranskih učinkov, kar so potrdile tudi klinične študije. Uporaba je odsvetovana pri zaprtju žolčnih poti, saj vpliva na izločanje žolča. Bolniki z žolčnimi kamni pa se naj predhodno posvetujejo z zdravnikom, saj se lahko pojavijo krčevite bolečine (kolike). Uporabi pripravkov oziroma artičoki, pa se naj izognejo osebe pri katerih povzroča alergične reakcije- pojav ekcemov na rokah ob stiku z rastlino (npr. poklicna bolezen pri obiralcih artičok, osebah, zaposlenih v tovarnah, kjer konzervirajo artičoke, kuharjih …). Pogosta je navzkrižna preobčutljivost z rastlinami, ki prav tako spadajo v družino nebinovk (Asteraceae) npr. arniko, kamilico, krizantemo.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Joanne Barnes-Herbal medicines-Phramaceutical Press- Artichoke