Artičoka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Artičoka
Artichaut en fleur.JPG
Plod in cvet artičoke
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Asterales (košarnice)
Družina: Asteraceae (nebinovke)
Rod: Cynara
Vrsta: C. cardunculus
Znanstveno ime
Cynara cardunculus
L.
Cynara cardunculus
Artičoka, surova
Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 20 kcal   70 kJ
Ogljikovi hidrati:     4.07 g
- vlaknine:  1.6 g  
Maščobe:0.1 g
Beljakovine: 0.7 g
Tiamin (vit. B1):  0.02 mg  2%
Riboflavin (vit. B2)  0.03 mg  2%
Niacin (vit. B3):  0.3 mg  2%
Pantotenska kislina (vit. B5):  0.338 mg 7%
Vitamin B6  0.116 mg9%
Folati (vit. B9):  68 μg 17%
Vitamin C:  2 mg3%
Kalcij:  70 mg7%
Železo:  0.7 mg6%
Magnezij:  42 mg11% 
Fosfor:  23 mg3%
Kalij:  400 mg  9%
Cink:  0.17 mg2%
Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Artičoka (znanstveno ime Cynara cardunculus) je zdravilna rastlina iz družine nebinovk. Zaradi dobrega okusa je priljubljena v kulinariki.

Geografska razširjenost gojenja artičok[uredi | uredi kodo]

Gojenje artičok se je razširilo najprej v mediteranskem klimatskem področju sredozemlja v Turčiji, Perziji, Severni Afriki, zahodni Španiji in Kanarskih otokih. Kasneje se je gojenje artičok razširilo tudi v Severno Ameriko (Kalifornijo), Južno Ameriko, Južno Afriko in Avstralijo.

Droga artičoke, ki se uporablja v zdravilne namene, so sveži ali posušeni listi. Pripravki so največkrat standardizirani na vsebnost cinarina.

Kemizem[uredi | uredi kodo]

Artičoka je zelo dobro raziskana. Vsebuje derivate kafeoilkininske kisline (cinarin, 1,5-di-kefeoilkininska kislina, klorogenska kislina), flavonske glikozide (luteolin-7β-rutinozid, luteolin-7β-glukozid), seskviterpenske laktone, cinaropikrin, evgenol, fenilacetaldehid, fitosterole, tanine, sladkor, inulin, vitamine in minerale

Lastnosti artičoke[1][uredi | uredi kodo]

Za dokončno potrditev določenih delovanj so potrebne nadaljnje klinične študije.

Uporaba pripravkov iz artičoke[uredi | uredi kodo]

Pripravki iz artičoke se priporočajo kot pomoč pri prebavnih težavah, (npr.: občutek napetosti oz. polnosti, napenjanje, spahovanje, slabost, bolečine v zgornjem delu trebuha, pomanjkanje apetita, driska, sindrom vzdraženega debelega črevesa, Crohnova bolezen, ulkus, dispepsija), pri motnjah v delovanju jeter in žolčnika, pri preprečevanju nastanka žolčnih kamnov. Jemanje pripravkov iz artičoke je priporočljivo za sladkorne bolnike, saj naj bi omejila dvig koncentracije glukoze v krvi, pa tudi osebam z okvaro ledvic in pri protinu.

Znani slovenski zeliščar pater Ašič ji pripisuje predvsem urejanje delovanja jeter (jih čisti in krepi), pospeševanje apetita in prebave, zmanjšanje napenjanja. Pripravki iz artičokinih listov iz krvi odstranjujejo maščobo in holesterol, zmanjšujejo poapnenje žil, preprečujejo angino pektoris, astmo, možganske kap, pojav revmatizma. Prav tako znižuje sladkor v krvi in pomaga sladkornim bolnikom, da se bolje počutijo. Artičoka odpira žolčne kanale, blaži napade žolčnih kamnov. Bolnim na ledvicah odstranjuje sečnino v krvi, v seču ni oziroma je manj beljakovin, zavira vnetje ledvičnih čašic, pomaga pri ledvični sklerozi, žene na vodo (če se zaradi vnetja težko urinira).[navedi vir]

Opozorila pri uporabi[uredi | uredi kodo]

Komisija E (pri nemški Agenciji za zdravila) je potrdila, da s pravilno uporabo pripravkov ne izzovemo stranskih učinkov, kar so potrdile tudi klinične študije. Uporaba je odsvetovana pri zaprtju žolčnih poti, saj vpliva na izločanje žolča. Bolniki z žolčnimi kamni pa se naj predhodno posvetujejo z zdravnikom, saj se lahko pojavijo krčevite bolečine (kolike). Uporabi pripravkov iz artičoke, pa se naj izognejo osebe, pri katerih ta povzroča alergične reakcije; pojav ekcemov na rokah ob stiku z rastlino (npr. poklicna bolezen pri obiralcih artičok, osebah, zaposlenih v tovarnah, kjer konzervirajo artičoke, kuharjih …). Pogosta je navzkrižna preobčutljivost z rastlinami, ki prav tako spadajo v družino nebinovk (Asteraceae) npr. arniko, kamilico, krizantemo.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. Joanne Barnes-Herbal medicines-Phramaceutical Press- Artichoke