Na Bili

Na Bili
Občina (comune)
Comune di Resiutta
Na Bili Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 46°24′N 13°13′E
Država	Italija
Dežela	Furlanija - Julijska krajina
Pokrajina	Videmska pokrajina (UD)
Frazioni	Borgo Cros, Rauni, Povici di Sopra, Povici di Sotto
Upravljanje
• Župan	Francesco Nesich (državljanska lista) od 16/05/2011
Površina
• Skupno	20,36 km2
Nadmorska višina	316 m
Prebivalstvo (Dec. 2010)
• Skupno	320
• Gostota	16 preb./km2
Časovni pas	CET (UTC+1)
• Poletje (DST)	CEST (UTC+2)
Poštna številka	33010
Klicna koda	0433
Zavetnik	sv. Martin
Dan	11. novembra

Na Bili (furlansko Resiùte, italijansko Resiutta) je občina v Videmski pokrajini v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini. Občini ima 320 prebivalcev.

Geografska lega

Občina leži na 316 m nadmorske višine, na stičišču med Rezijansko dolino z istoimenskim potokom in Železno dolino, gorsko dolino, ki jo tvori reka Bela. Naselje Na Bili se nahaja okoli 100 km (62 mi) severozahodno od Trsta in okoli 35 km (22 mi) severno od Vidma, na meji s Slovenijo.

Dolina je dokaj odmaknjena in redko poseljena z manjšimi zaselki;.

Zgodovina

Območje kraja je bilo že od davnih časov pomembna točka na trgovski poti kot postaja skozi Železno dolino, kar potrjujejo najdbe bronastih predmetov in kovancev rimskega izvora. Prvi pisni vir pa je ustanovitev župnije Sv. Martina leta 1199, ki so jo sprva vodili benediktinci, in šele v 14. stoletju duhovniki, ki jih je imenovala Opatija Možac. Farna cerkev Sv. Martina je bila obnovljena leta 1767 in ponovno posvečena leta 1809. Zvonik je bil zgrajen leta 1701 po načrtih Pietra Zarnola iz Pušje vasi (Venzone). Cerkev je bila uničena v potresu leta 1976.

Pohodništvo

K občini sodi stara gorska vasica Borgo Cros, ki jo je zelo posškodoval potres leta 1976 in je ostalo le nekaj zgradb. Do te gorske vasi pridemo po poti iz okrožja Povici di Sotto preko mostu čez potok Serai. Vas leži na 800 m nadmorske višine, na planoti od koder je čudovit razgled po Rezijanski dolini in na pogorje Kanina.

Izvor ljudi in jezika

V redko naseljeni in izolirani dolini se je jezik in ljudski običaji razvijal podobno kot v odročnih koroških gorskih dolinah. Dolino so v 6. stoletju poselili Slovani oziroma predniki Slovencev, katerih jezik ali slovenski dialekt in tudi ljudska glasba ter plesi so netipični za območje, in se zdi da prihajajo naravnost iz srednjega veka. Na terenu je še vedno videti posledice rušilnega potresa 1976. Številni prebivalci od petih vasi so se izselili.

Foto galerija

• 

  Vhod v naselje

• 

  Župnijska cerkev Sv. Martina

• 

  Zapuščena železniška postaja na Pontebski železnici

Viri

• Anna Zanier con Claudio Canton e Roberto Carollo ed il contributo di Mauro Bigot: La strada ferrata della Pontebba, 2006 Senaus, Udine; ISBN 88-901571-5-1