Pušja vas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pušja vas
Venzone
Občina (comune)
Comune di Venzone
Pušja vas is located in Italija
Pušja vas
Pušja vas
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 46°20′N 13°8′E / 46.333°N 13.133°E / 46.333; 13.133
Država Zastava Italije Italija
Dežela Furlanija-Julijska krajina
Pokrajina Videm (UD)
Frazioni Pioverno, Portis, Carnia
Upravljanje
 • Župan Amedeo Pascolo
Površina
 • Skupno 546 km2
Nadmorska višina 230 m
Prebivalstvo (28 februar 2011)[1]
 • Skupno 2.217
 • Gostota 4,1 preb./km2
Demonim Venzonesi
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 33010
Klicna koda 0432
Spletna stran Uradna spletna stran

Pušja vas, (italijansko Venzone, furlansko Vençon, nemško Peuscheldorf tudi Peuschelsdorf) je vas s 2218 prebivalci (stanje 31. december 2012) v italijanski deželi Furlanija-Julijska krajina na vhodu v Canal del Ferro, na začetku Kanalske doline.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pušja vas je bila prvič omenjena leta 923 našega štetja kot Clausas de Albiciones in 1001 v dokumentu, ki ga je napisal Otto III.

Naselje je bilo obdano z velikim dvojnim obzidjem v začetku leta 1258. Pušja vas je leta 1336 pripadla oglejskemu patriarhu. Leta 1351 je postala del Avstrije, skupaj z vso Furlanijo, po letu 1420 je sodila pod Beneško republiko. Po obdobju ponovne avstrijske oblasti, je leta 1866 postala del novonastale Kraljevine Italije.

Pušja vas je bila skoraj v celoti uničena v potresu, ki je prizadel Furlanijo leta 1976. Obnova se je začela v naslednjem letu in je bila končana leta 1990 s katedralo svetega Andreja.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Najpomembnejša zgradba je katedrala svetega Andreja. Začetek gradnje leta 1300 (mojster Giovanni), posvečena je bila leta 1338. Je gotska stavba s preprosto fasado s portalom okrašenim z reliefi svetnikov in Kristusa, visokim zvonikom in prostorno apsido z visokimi okni, ki jo obdajata gotska pilastra. Južna stran ima tudi več dvojnih oken. Notranjost ima ostanke 14. in 15. stoletja, freske in drugo okrasje. Zunaj je majhna krstilnico.

Na ogled so umetnine, kot velike freske posvetitve stolnice, sveti Martin in vojska, sveti Jurij in zmaj in kamnita Pieta iz 15. stoletja, ki velja za najbolj plemenit izdelek nemških umetnikov v Italiji. V katedrali so še drugi vplivi iz Srednje Evrope: Pieta (1400) salzburške šole, lesen križ (15. stoletje) furlanske šole, pa tudi freske v Cappella di S. Michele, kjer so mumije: mumificirana trupla, ki so presenetljivo dobro ohranjena. Po legendi, naj bi si Napoleon zaželel biti pokopan v Pušji vasi.

Na glavnem trgu so Casa Calderari in Mestna hiša (1390-1410): pritličje z odprto ložo s freskami Pomponio Amalteo (15. stoletje), v zgornjem nadstropju, ki je dostopno preko zunanjega stopnišča pa niz dvojnih oken (bifor). Na stolpu na vogalu je ura in kip leva iz San Marca, simbola Benetk. V sredini trga je Palazzo Radiussi s svojimi gotskimi dvojnimi okni in renesančnim portalom iz leta 1878.

Od cerkve svetega Janeza Krstnika iz 14. stoletja je vidna le fasada. Če sledite glavni cesti na drugi strani vasi, pridete do Porta San Genesio (1309). To so edina mestna vrata, ki so preživela do danes in ostala nepoškodovana v potresih. Še naprej po glavni cesti stoji Palazzo Orgnani Martina (16. stoletje).


Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ All demographics and other statistics: Italian statistical institute Istat.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]