Mestna vrata

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Brama Młyńska v Stargard Szczeciński ena od mnogih vodnih vrat v Evropi
Vrata Roshnai iz Hazuri Bagh (Lahore)
Bab al Yemen v Sanai, Jemen
Vhod v urbani del Machu Picchuja. Vidijo se nakazana vrata
Hahnentor na Rudolfplatz, Köln, Nemčija
Druga vojaška vrata Teodozija II., Carigrad
Ištarina vrata v Pergamon Museum v Berlinu
Zijlpoort, vzhodna vrata v Leiden
Srednjeveška Porta Ticinese v Milanu
Porta Capuana v Neaplju
Vrata Qur'an v Širazu, Iran


Mestna vrata so bila vrata v mestnem obzidju ali kasneje na določenih lokacijah znotraj mesta. Imela so pomembno vlogo prehoda v mesto ali med mestnimi predeli. Kot simbol so pomembna še danes.

Zgradba[uredi | uredi kodo]

Mestna vrata so imela na obeh straneh urjena stolpa, ki sta izstopala iz mestnega obzidja. Povezoval ju je mostovž ali stražarski hodnik. Nad pritličjem je bilo več nadstropij v katerih so stanovali stražarji. Včasih so imela nad vrati nadzidek.

V večjih mestih so bila mestna vrata prave samostojne arhitekture. Primer so mestna vrata Porta Nigra v Trierju.

Po izumu strelnega orožja so pred obzidjem zgradili poseben obrambni objekt s strelnimi linami, da bi branil mestna vrata. Tak primer je v mestu Lübeck v Nemčiji, kjer so med letoma 1466 in 1478 zgradili mogočna Holstenska vrata kot mogočen vojaški objekt.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Mestna vrata so bila zgrajena, da bi zagotovila nadzorovan dostop do in odhod iz obzidanega mesta ljudem, vozilom, blagu in živalim. Odvisno od njihovega zgodovinskega konteksta so izpolnjevala naloge povezane z obrambo, varnostjo, zdravjem, trgovino, davki in predstavljanjem. Nadzor je vršilo ustrezno osebje z vojaškimi ali občinskimi pooblastili.

Mestna vrata so se prav tako pogosto uporabljala za prikaz različnih vrst informacij javnega značaja, kot so bila obvestila, davčni in carinski predpisi, lokalni predpisi in pravna besedila. Lahko so bila močno utrjena, okrašena z heraldičnim znakom (grbom), kipi ali napisi ali so se uporabljala kot lokacije za opozorila ali ustrahovanja, na primer za prikazovanjem glav obglavljenih kriminalcev ali javnih sovražnikov.

Mestna vrata, v eni ali drugi obliki, so se uporabljala po vsem svetu, v mestih od antičnih časov do okrog 19. stoletja. Veliko mest je zapiralo svoja vrata ob določenih urah vsak večer.

Z zmanjšanjem nevarnosti in svobodo, so mnoga obzidana mesta odstranila tako utrdbe kot mestna vrata, a so se mnoga le ohranila, a le zaradi zgodovinskega pomena in ne zaradi varnosti. Mnoga ohranjena vrata so obnovljena, restavrirana ali na novo zgrajena, kar daje mestu ustrezen videz (kot so Bab Bou Jalous v Fesu).

Ob povečanju promet predstavljajo mestna vrata ozko grlo in ovirajo pretok prometa (kot so Temple Bar v Londonu, zato so bila nekatera v 18. stoletju porušena.

V sodobnem času[uredi | uredi kodo]

V mestih, kjer so stara mestna vrata odstranili, so praviloma zgradili nove široke ceste ali nova naselja. Na pomembnih prometnih vpadnicah so v nekaterih mestih zgradili na poseben način oblikovane stavbe, ki so prevzele vlogo mestnih vrat oziroma ustvarjajo iluzijo mestnih vrat. Primer je Madrid kjer so v predelu Plaza de Castilla postavili Vrata Evrope, dve 114 m visoki stolpnici, nagnjeni druga proti drugi za 14,3º iz vertikale.

Primeri[uredi | uredi kodo]

Starodavni svet[uredi | uredi kodo]

Afrika[uredi | uredi kodo]

Azija[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Severna Amerika[uredi | uredi kodo]

Južna Amerika[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Jože Marinko, Leon Debevec, Vpliv antike v arhitekturi, Mohorjeva družba Celje, 2008, ISBN 978-961-218-963-7

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]