Macau

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Macao)
Jump to navigation Jump to search
Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Macau
  • 中華人民共和國澳門特別行政區
  • Região Administrativa Especial de Macau da República Popular da China
Zastava Macaua Emblem Macaua
Himna: »義勇軍進行曲«
Marš prostovoljcev
Mestna roža
Indijski lotos (Nelumbo nucifera) (蓮花)
Lega Macaua
uradni jeziki[op. 1] angleščina, portugalščina
Demonim prebivalec Macaa
Upravljanje posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske
 -  vodja administrativne uprave Fernando Chui
Ustanovitev
 -  Portugalska kolonija Macau: 1557 
 -  Pekinška pogodba: 1. december 1887 
 -  prenos suverenosti na LR Kitajsko: 20. december 1999 
Površina
 -  skupaj: 30,3 km² [a](235th) 
 -  voda (%): 73% (85.0 km2; 32.8 sq mi)[2]
Prebivalstvo
 -  ocena 2015[b]: 643,100[3] (167th)
 -  štetje 2011: 552,503[4] (167th)
 -  gostota: 18,568/km² (1st)
BDP (PKM) ocena 2013
 -  skupaj: $80.765 billion (85th)
 -  na prebivalca: $142,599 (1st)
BDP (nominalno) ocena 2013
 -  skupaj: $51.753 billion (81st)
 -  na prebivalca: $91,376 (4th)
HDI (2013) 0.892 (14th)
Valuta Macanese pataca (MOP)
Časovni pas MST (UTC+8)
ISO 3166 koda MO
Vrhnja domena (TLD) .mo
Klicna koda ++853
  1. ↑ Current statistics: March 2014- Direcçāo dos Serviços de Cartografia e Cadastro (Cartography and Cadastre Bureau)
  2. ↑ third quarter
a. ^  The government of Macau is a Multi-Party form of government.
Macau
Macau in Chinese T.png
Kitajsko ime
Tradicionalno kitajsko 澳門
poenostavljeno kitajsko 澳门
Dobesedni pomenZalivska vrata
Posebna administrativna regija Macao
Tradicionalno kitajsko 澳門特別行政區 (or 澳門特區)
poenostavljeno kitajsko 澳门特别行政区 (or 澳门特区)
portugalsko ime
portugalskoRegião Administrativa Especial de Macau
(za "Posebna administrativna regija Macao")
izgovorjava [ʁɨʒiˈɐ̃w̃ ɐdminiʃtɾɐˈtivɐ (ɨ)ʃpɨsiˈaɫ dɨ mɐˈkaw]

Macau ali Macao[5] (kitajsko: 澳門; 澳门 ), uradno ime Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Macau, je posebno administrativno območje, ki leži na zahodni strani Biserne reke (Pearl River) na jugu Kitajske. Na območju, ki pokriva 32,9 km² živi 653.100 ljudi s čimer je to najbolj gosto poseljeno območje na svetu.

Macao je bil dolga stoletja portugalska kolonija potem ko ga je kitajsko cesarstvo leta 1557, v času Mingove dinastije, dalo Portugalcem v najem kot trgovsko postojanko. Kljub portugalski zasedbi je ozemlje kolonije uradno spadalo pod kitajsko cesarstvo in upravo, šele leta 1887 so Portugalcem podelili trajno okupacijsko pravico. Macau je bil zadnja Portugalska in evropska kolonija na svetu, pod portugalsko upravo je ostal do leta 1999 ko je bilo ozemlje vrnjeno Kitajski. Ker je Macao posebno administrativno območje sta vlada in uprava ozemlja ločena od preostale Kitajske.

Otočje je bilo sprva slabo poseljeno in razvito z razvojem igralniškega turizma pa se je to korenito spremenilo. Danes je Macao uvrščen na deveto mesto po zaslužku iz področja turizma njegova igralniška industrija pa je za sedemkrat večja od tiste v Las Vegasu. Čeprav ima območje enega največjih dohodkov na svetu tam vlada velika dohodkovna neenakost.

Macao ima zelo visok indeks človeškega razvoja in četrto najvišjo pričakovano življenjsko dobo na svetu. Območje je zelo močno urbanizirano kar dve tretjini ozemlja je bila pridobljenega z izsuševanje.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Prva znani zapis o imenu >>Macau<<, predstavljen kot Ya/A Ma Gang ("亞/阿-媽/馬-港") se je pojavil 22. novembra 1555. Lokalni prebivalci so verjeli, da je boginja morja Mazu (drugače imenovana A-Ma) blagoslovila in zaščitila pristanišče in morje okoli templja A-Ma zato so za označitev tega področja uporabljali njeno ime.[6] Ko so portugalski raziskovalci prvič prispeli na to področje in so spraševali po imenu kraja, so domačini mislili, da sprašujejo po templju, zato so jim povedali da je to >>Ma Kok<< (媽閣).[7] Portugalci so to razumeli kot Amaquão. Skozi čas so se uporabljala različna imena dokler se v 17. stoletju nista uveljavila Amacão/Amacao in Macão/Macao, danes pa se je uveljavilo ime Macao in Macau.[6]

Polotok Macao ima v kitajščini več imen: Jing'ao (井澳/鏡澳), Haojing (濠鏡) in Haojingi'ao (濠鏡澳)[6][8]. Otoke Taipa, Coloane in Hengqin so skupaj imenovali Shizimen (十字門). Ta imena so kasneje v kantoščini postala Aomen (澳門), Oumún v prevodu je to pomenilo zalivska vrata ali pristaniška vrata kar se nanaša na celoten teritorij.[8]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Območje je bilo naseljeno že v času dinastije Han.[9] Kot večje naselje se je Macao razvil šele po prihodu Portugalcev v 16. stoletju. Prvi evropski raziskovalec, ki je dosegel kitajsko je bil Jorge Álvares leta 1513.[10] Portugalski trgovci so trgovsko točko Tamão (današnji Tuen Mun) najprej vzpostavili v vodah okoli Hong Konga in začeli redno trgovati z okoliškimi naselji in južno Kitajsko.[10] Zaradi vojaškega spopada med Mingom in portugalsko mornarico so bili trgovci leta 1521 izgnani.[11] Kljub prepovedi se je trgovina nadaljevala na drugih lokacijah vzdolž Biserne reke tako so se Portugalci naselili v Macau.[11] Trgovski odnosi so se ponovno vzpostavili leta 1554 tri leta zatem pa so Portugalci v trajni najem dobili Macao.[12] V zameno so morali na leto plačati 500 srebrnih taelov.[13]

Majhna trgovska postojanka je hitro postala rastoče mesto.[14] Leta 1576 je bila ustanovljena rimokatoliška škofija Macao, leta 1583 pa je bil ustanovljen senat, ki je urejal občinske zadeve hitro rastočega mesta.[14] Mesto je bilo na vrhuncu svoje moči konec 16. stoletja ko je preko njega potekal izvoz kitajske svile na Japonsko.[15] Čeprav je bilo Portugalcem sprva prepovedano utrjevati mesto so ti zaradi nizozemskih vojaških vpadov zgradili Fortaleza do Monte. Nizozemci so mesto napadli leta 1622 vendar so ga Portugalci uspešno obranili.[16] V štiridesetih letih 17. stoletja je moč kolonije zaradi večjega števila katastrofalnih dogodkov začela upadati. Japonska je leta 1639[17] zaustavila trgovino in se zaprla vase zaradi česar so Portugalci izgubili dostop do izredno donosnega trga in trgovskih poti. Leta 1640[18] je prišlo, do vojne med Portugalsko in Španijo, leta 1941 pa so Nizozemci zasedli Malako, ki je bila pomembna trgovska postaja na poti proti Evropi.[19][20]

Leta 1644 je Kitajska zaradi spopada med dinastijami Ming in Qing vzpostavila politiko Haijin in se zaprla vase. S tem je bila prepovedano vsako trgovanje s Kitajsko, trgovanje pa je bilo omejeno le na Macao.[21] Leta 1684 je cesar Kangxi odpravil prepoved, Kitajska je ponovno omejila trgovino leta 1757 v okviru kantonskega sistema.[22] Trgovske ladje so se morale najprej ustaviti v Macau preden so nadaljevale pot v Kanton.[23] Organi oblasti Qing so imeli v tem obdobju veliko večjo vlogo pri opravljanju ozemlja, kitajski prebivalci so bili podvrženi sodišču Qing po letu 1740[24] pa je vsako novogradnjo moral odobriti mandarin. V 18. stoletju je vedno bolj donosna začela postajati trgovina z opijem zaradi česar je Macao ponovno postal pomembno trgovsko središče.[25]

Po prvi opijski vojni in ustanovitvi britanskega Hong Konga je Macao izgubil svojo vodilno vlogo trgovskega pristanišča.[26] V tem času je bila v koloniji glavna panoga proizvodnja petard, kadil, tobaka in čaja.[27][28] Portugalska je izkoristila povojno šibkost kitajskega cesarstva in nad Macaom uveljavila svojo suverenost. Prenehala je z plačevanjem letne najemnine[29] ter si v letih 1851 in 1864 priključila otoka Paipa in Coloane.[30] Zasedla je tudi otoke Lapa in Montanha[29] vendar ju je do leta 1887 vrnila ko je bil v Pekingu podpisan kitajsko-portugalski sporazum, ki je urejal status portugalskega Macaa. Ta sporazum je Portugalsko obvezoval, da bi se odrekla Macau brez njene odobritve.[31] Kljub občasnim konfliktom med kantonsko vlado in kolonialno vlado je status Macaa ostal nespremenjen, tako je bilo tudi med portugalsko revolucijo leta 1910 in kitajsko revolucijo 1911.[32] Leta 1928 je bil ponovno sklenjen pekinška pogodba s katero je Kuomintang potrdil portugalsko pristojnost v Macau.[32]

Med drugo svetovno vojno Japonci niso zasedli kolonije in so na splošno spoštovali portugalsko nevtralnost v Macau. Leta 1943 je prišlo, do incidenta v katerem so Japonci zajeli britansko ladjo v vodah Macaa. Po tem dogodku je japonska namestila skupino vladnih svetovalcev kot alternativo vojaški okupaciji. Območje se je med vojno izognilo vojaškim spopadom razen leta 1945 ko so zavezniška letala bombardirala skladišče goriva po tem ko so zavezniki izvedeli, da se kolonialna vlada pripravlja na prodajo goriva Japoncem. Portugalska je leta 1950 dobila za škodo več kot 20 milijonov dolarjev.[33]

Kolonialna zastava portugalskega Macaa 1976–1999

Med kitajsko državljansko vojno se je v koloniji naselilo veliko beguncev iz Kitajske. Rastoče prebivalstvo in dostop do poceni delavne sile je Macau omogočil gospodarsko rast, saj je kolonija razširila svojo industrijo oblačil in tekstila, razvila turizem in legalizirala igralniške igre.[34] Zaradi vse večjega nezadovoljstva med kitajskimi prebivalci je na vrhuncu kulturne revolucije decembra 1966 izbruhnil upor, razglašene so bile izredne razmere v spopadih med civilisti in policijo je bilo ubitih osem civilistov več kot dvesto pa ranjenih. Portugalska je kasneje izgubila popoln nadzor nad kolonijo in se strinjala, da bo sodelovala s komunističnimi oblastmi v zameno za nadaljnje upravljanje kolonije.[35]

Po nageljnovi revoluciji leta 1974 in dekolonializaciji, ki je temu sledila se je Portugalska odpovedala Macau kot čezmorski provinci in ga priznala kot >>kitajsko ozemlje pod portugalsko upravo<<.[36] Ko je Kitajska z Veliko Britanijo sklenila dogovor o prihodnosti Hong Konga so se leta 1986 začela pogajanja o prihodnosti Macaa. Leta 1987 je bil sklenjen sporazum po katerem bi Portugalska predala Macao Kitajski leta 1999 ta pa bi tam ohranila politični in gospodarski sitem še petdeset let po prenosu.[37] V zadnjih letih portugalske kolonialne vladavine se je Macao hitro urbaniziral. Izpeljani so bili številni veliki infrastrukturni projekti kot je bilo npr. mednarodno letališče in kontejnerski terminal.[38] Macao je bil prenesen na Kitajsko 20. decembra 1999 po 442 letih portugalske vladavine.

Po prenosu je Macao liberaliziral igralniško industrijo (to je prej regulirala vlada), da bi privabil tuje vlagatelje in omogočil začetek novega obdobja gospodarskega razvoja. Regionalno gospodarstvo je med lotoma 2002 in 2014 doseglo dvomestno stopnjo rasti zaradi česar je Macao eno od najbogatejših gospodarstev na svetu.[39] Politične razprave so osredotočene na neodvisnost regije in spoštovanje >>ena država, dva sistema<<. Sporna so vprašanja nacionalne varnostne zakonodaje na splošno pa imajo prebivalci Macaa visoko raven zaupanja v vlado.[40]

Leta 2015 je državni svet preoblikoval meje Macaa. Ta se je premaknila severno od Canal dos Patos znatno se je razširila tudi pomorska meja. S tem seje površina ozemlja Macaa povečala za 85 kvadratnih kilometrov.[41]

Vlada in politika[uredi | uredi kodo]

Macao je posebno upravno območje Kitajske katere izvršna, zakonodajna in sodna oblast so prenesene iz nacionalne vlade.[42] Kitajsko-portugalski sporazum je s prenosom suverenosti zagotovil gospodarsko in upravno kontinuiteto zaradi česar je bil izvršni vladni sistem večinoma podedovan iz kolonialne zgodovine Macaa.[43] V skladu s temi pogoji in načelom >>ena država, dva sistema<< je temeljni zakon Macaa regionalna ustava.[44] Ker so se pogajanja za ureditev statusa začela po koncu pogajanj za Hong Kong je vladna ureditev v Macau zelo podobna tisti v Hong Kongu.[45]

Regionalna vlada je sestavljena iz treh vej:

Izvršni direktor: je odgovoren za uveljavljanje regionalne uprave[46], lahko zahteva ponovno obravnavo zakonodaje,[47] in imenuje člane izvršnega sveta, del zakonodajne oblasti in imenuje glavne uradnike. Izvršni direktor lahko v skladu z izvršnim svetom predlaga nove zakone[48] izda podzakonske predpise in ima pooblastilo za razpustitev zakonodajne oblasti.[49]

Zakonodajna skupščina: enodomna zakonodajna skupščina sprejema regionalne zakone, odobrava proračun in ima moč da odstavi izvršnega direktorja.[50]

Pravosodje: sodišče prve stopnje in nižje stopnje, sodnike imenuje izvršni direktor na podlagi priporočil komisije, interpretira zakone in zavrne tiste, ki so v neskladju z ustavo.[51][52]

Izvršni direktor je vodja vlade in je lahko na položaju največ dva petletna mandata.[53] Imenuje ga državni svet (pod vodstvom kitajskega premiera) po nominaciji volilnega odbora, ki ga sestavlja 400 vodij podjetij, skupnosti in vlade. Zakonodajna skupščina ima 33 članov, od katerih vsak opravlja štiriletni mandat: 14 članov je neposredno izvoljenih, 12 posredno, 7 pa jih imenuje izvršni odbor. Posredno izvoljeni poslanci so izbrani od omejenega števila volivcev, ki jih predstavljajo gospodarske panoge ali posebne interesne skupine. Vsi neposredno izvoljeni člani so izbrani s sorazmerno zastopanostjo.

Leta 2017 je imelo v zakonodajni skupščini svoje kandidate dvanajst strank.[54] Te stranke so se združile v dve ideološki skupini: pro-kitajska (sedanja vlada) in pro-demokratična.[55] Macao na nacionalnem ljudskem kongresu zastopa dvanajst poslance, ki jih izbere volilni odbor in 29 delegatov na kitajski politični posvetovalni konferenci, ki jo imenuje centralna vlada.[56][57]

Poslopje vlade Macaa.

Macao ima ločene pristojnosti zato kitajska nacionalna zakonodaja v večini nima veljave. Pravosodni sitem Macaa temelji na portugalskem civilnem pravu in nadaljuje pravno tradicijo vzpostavljeno med kolonialno vlado. Moč osrednjega organa je omejena na regionalno pristojnosti in zakonodajo, regionalno sodišče je podrejeno socialističnemu civilnemu pravu. Odločitve odbora nacionalnega ljudskega kongresa lahko spremenijo odločitve v regionalnih sodnih postopkih.[58]

Neodvisnost ozemlja je najbolj očitna v politiki priseljevanja in obdavčitve. Oddelek za identifikacijo izdaja potne liste stalnim prebivalcem, ti se razlikujejo od potnih listov na celini ali v Hong Kongu, regija ima urejeno mejo z ostalo državo.[59] Vsi potniki med Macaom, Kitajsko in Hong Kongom morajo opraviti mejni nadzor ne glede na državljanstvo.[60] Kitajski državljani s stalnim prebivališčem na celinski Kitajski nimajo pravice do bivanja v Macau in so podvrženi nadzoru priseljevanja.[61] Javne finance so ločene od nacionalne vlade, davki pobrani v Macau pa se ne stekajo v osrednji kitajski organ.[62]

Za obrambo regije je zadolžena garnizija Macao. Vrhovni poveljnik vojske je predsednik Ljudske republike Kitajske,[63] regionalna vlada lahko garnizon kadarkoli zaprosi za pomoč.[64] Prebivalci Macaa niso dolžni opravljati vojaške službe prav tako lokalna zakonodaja ne predvideva zaposlovanja v oboroženih silah zato je garnizija v celoti sestavljena iz nerezidentov.

Diplomatske zadeve Macaa ureja osrednja vlada in zunanje ministrstvo v Pekingu. Kljub temu Macao sam ohranja sposobnost vzdrževanja ločenih gospodarskih in kulturnih odnosov s tujino.[65] Regija se pogaja o svojih trgovskih sporazumih in dejavno sodeluje v organizacijah kot je Svetovna trgovinska organizacija in Združeni narodi.[66][67][68] Regionalna vlada vzdržuje svoje pisarne tako na kitajskem kot tudi drugih državah.[69]


Administrativna delitev[uredi | uredi kodo]

Administrativna razdelitev Macaa

Ozemlje je razdeljeno na sedem župnij. Območje Catai, ki se je razvilo na umetnem otoku med Taipo in Coloaneom ter območje nove urbane cone Macao nimajo opredeljenih župnij.[70] Zgodovinsko so župnije pripadale dvema občinama (občina Macau in občina Ilhas), ki sta bili odgovorni za upravljanje komunalnih storitev. Urad za civilne in občinske zadeve je nadomestil občine in je trenutno odgovoren za zagotavljanje javnih storitev.[71]

Župnija/Območje Kitajsko Območje
(km2)[70]
Nossa Senhora de Fátima 花地瑪堂區 3.2
Santo António 花王堂區 1.1
São Lázaro 望德堂區 0.6
São Lourenço 風順堂區 1.0
Sé (vključuje cono novega okrožja B) 大堂區 (包括新城B區) 3.4
Nossa Senhora do Carmo (vključuje cono novega okrožja E) 嘉模堂區 (包括新城E區) 7.9
São Francisco Xavier 聖方濟各堂區 7.6
Cotai 路氹填海區 6.0
Cona novega okrožja A 新城A區 1.4
HZMB Zhuhai-Macau Port 港珠澳大橋珠澳口岸 0.7
Univerza Macau (kampus Hengqin) 澳門大學 (橫琴校區) 1.0

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pogled na Macau iz zraka

Macao se nahaja na južni obali Kitajske na zahodni strani Biserne reke 60 km zahodno od Hong Konga. Na vzhodu in jugo ga obdaja Južnokitajsko morje na zahodu in severu pa Guangdong in Zhuhai.[72] Ozemlje sestavljajo polotok Macao, Taipa in Coloane.[73] Ozemlje na otoku Hengqin, ki gosti Univerzo Macao prav tako spada pod pristojnost regionalne vlade. Najvišja točka je Coloane Alto z 170,6 metri nadmorske višine.

Razvoj mest je osredotočen na polotok Macao kjer živi večina prebivalstva.[74] Polotok je bil prvotno otok z hribovitim terenom iz katerega je postopoma nastal tombolo (otok, ki ga z kopnim povezuje peščeni pas). Naravna sedimentacija in melioracija zemljišč sta pripomogli, da se je površina kopnega povečala in omogočila rast mest.[75] Macao je v zadnjem stoletju potrojil svojo površino, povečal se je s 10,28 km² v poznem 19. stoletju na 32,9 km² leta 2018.

Catai je območje ki so ga pridobili iz morja z nasutjem materiala. Povezuje otoka Taipa in Coloane. Po letu 1999 so na njem zrasle številne igralnice in letovišča. Pristojnost regije nad okoliškim morjem se je močno razširilo leta 2015 ko je bilo regiji dodeljenih dodatnih 85 km² morja. Regija ima nadzor tudi nad delom umetnega otoka na katerem je mejna kontrolna točka mostu Hong Kong – Zhuhai – Macao.[76]


Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podnebje je vlažno subtropsko značilno za južno Kitajsko. Območje ime dve prevladujoči sezoni poletje (od maja so septembra) in zimo (od novembra do februarja), ki sta najdaljši obdobji. Pomlad (marec in april) in jesen (oktober) predstavljati kratki obdobji. Poletni monsuni prinašajo topel in vlažen zrak ter veliko deževja. Pogosto se pojavijo tudi tajfuni, ki prinašajo močno deževje. Pozimi severni vetrovi iz celine prinašajo suh zrak in malo padavin.[77] Najvišjo temperaturo so zabeležili 2. julija 1930 39,9°C najnižjo pa 26. januarja 1948 -1,8°C.[78]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Population graph
Piramida populacija Macaa 2016

Statistična urad je konec leta 2017 ocenil, da v Macau živi 653.100 prebivalcev. Z gostoto prebivalstva 21.340 ljudi na kvadrati kilometer je Macao najbolj gosto naseljena regij na svetu.[79] Velika večina prebivalcev regije spada v etnično skupino Han od katerih mnogi prihajajo iz Guangdonga (31,9%) ali Fujina (5,9%).[80] Preostalih 11,6% prebivalcev predstavljajo neetnične kitajske manjšine, predvsem Filipinci, Vietnamci in Portugalci. Macaenesi, domačini z mešanim portugalskim poreklom sestavljajo del portugalskega prebivalstva. Velik del prebivalstva predstavljajo portugalski državljani, ki so del zapuščine kolonialne vladavine. V časi prenosa suverenosti leta 1999 je imelo 107.000 prebivalcev portugalske potne liste.[81]

Prevladujoči jezik je kantonščina, različica kitajščine iz Guangdonga. Jezik govori 87,5 odstotka prebivalcev od tega 80,1 odstotek kot prvi jezik in 7,5 odstotka kot drugi jezik. Le 2,3 odstotka ljudi govori portugalsko, ki je drugi uradni jezik.[82] Kot prvi jezik portugalsko govori 0,7 odstotka prebivalcev kot drugi jezik pa 1,6 odstotkov. Zaradi priseljevanja iz kitajske se je povečalo število prebivalcev, ki govorijo mandarinščino. Priseljencev je približno polovica prebivalstva (50,4%) ti uporabljajo mandariščino kot prvi jezik v 5,5 odstotkih kot drugi jezik pa v 44,9 odstotkih.[83] Pri pisanju se uporabljajo tradicionalni kitajski znaki in ne poenostavljeni kot na celini. Angleščina se šteje kot dodatni delavni jezik,[84] govori jo več kot četrtina prebivalstva (27,5%), 2,8% je domačih govorcev 24,7% pa angleščino uporablja kot drugi jezik. Kreolski jezik Macanese Patois znan tudi kot Patuá govori le še nekaj starejših ljudi iz skupnosti Macaenesov.[85]

Na področju vere so najbolj razširjene kitajske ljudske religije (58,9%) sledi jim budizem (17,3%) in krščanstvo (7,2%) medtem ko 15,4% prebivalstva ne priznava nobene verske pripadnosti. Manj kot en odstotek ljudi pripada drugim religijam (hinduizem, judovstvo, islam,…).[86]

Pričakovana življenjska doba v Macau je bila leta 2018 81,6 let za moške in 87,7 let za ženske. Regija ima četrto najvišjo pričakovano življenjsko dobo na svetu.[87] Trije glavni vzroki za smrt so: rak, bolezni srca in bolezni dihal. Večina zdravstvenih storitev, ki jih zagotavlja vlada je brezplačnih alternativno zdravljenje pa je močno subvencionirano.[88]

Delavci migranti predstavljajo več kot 25% celotne delavne sile.[89] Ti večinoma delajo na nižje plačanih delavnih mestih v gospodarstvu kot je npr. gradbeništvo, hotelirstvo in gostinstvo. Ker je velik del domačega prebivalstva zaposlen v igralniški industriji se razlike v dohodkih med lokalnimi prebivalci in delavci migranti povečujejo.[90] Rising living costs have also pushed a large portion of non-resident workers to live in Zhuhai.[89]

Zaradi visokih življenjskih stroškov velik del delavcev živi v Zhuhaiju.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Igralnice v Macau

Macao ima kapitalistično gospodarstvo, ki temelji na igralništvu in turizmu. Je 83. največje gospodarstvo na svetu z nominalnim BDP v višini 433 milijard MOP (53,9 milijarde ameriški dolarjev). Macao ima enega najvišjih BDP na prebivalca zaradi česar ima celotno ozemlje visoko stopnjo bogastva. Industrija iger na srečo je največja na svetu saj ustvari več kot 195 milijard MOP (24 milijard ameriških dolarjev) prihodkov kar je približno sedemkrat več od Los Vegasa.

Regionalno gospodarstvo je močno odvisno od iger na srečo. Velika večina vladnih sredstev (79,6 odstotka vseh davčnih prihodkov) izhaja iz igre na srečo.[91] Delež iger na srečo je dosegel vrh leta 2013 pri 60% BDP in še vedno predstavlja 49,1% celotne gospodarske proizvodnje. Velika večina obiskovalcev so turisti iz celinske Kitajske, ki predstavljajo 68 odstotkov vseh obiskovalcev.[92] Igralništvo je prepovedano tako a celinski Kitajski kot tudi v Hong Kongu kar daje Macau monopol nad igralniško industrijo.

Igralništvo je bilo legalizirano leta 1962, sprva je delovala pod monopolom, ki ga je podelila vlada družbi Sociedade de Turismo e Diversões de Macau. Ta licenca je bila večkrat obnovljen preden se je končala leta 2002 po štiridesetih letih.[93] Da bi privabila tuje vlagatelje je vlada dovolila odprte ponudbe za igralniške licence.[94] Hkrati s poenostavitvijo omejitve potovanja za prebivalce celinske Kitajske je to sprožilo hitro gospodarsko rast. Od leta 1999 do leta 2016 se je bruto domači proizvod v Macau pomnožil s 7, stopnja brezposelnosti se je znižala s 6,3 na 1,9 odstotka. Igralnice Sands Macao, Wynn Macao, MGM Macau in Venetian Macu so bile odprte v prvem desetletju po liberalizaciji koncesij za igralništvo. Igralnice zaposlujejo približno 24 odstotka celotne delovne sile v regiji.

Izvozno usmerjena proizvodnja je leta 1985[95] predstavljala 36,9 odstotka BDP leta 2017 pa je padla na 1 odstotek.[96] Večina izvoza predstavlja tekstil, oblačila, igrače in elektronika.[97] Ob prenosu suverenosti leta 1999 so bile: pridelovalna dejavnost, finančne storitve , gradbeništvo, nepremičnine ter igre na srečo štirje največji gospodarski sektorji. Prehod Macaa na gospodarski model, ki je v celoti odvisen od iger na srečo je povzročil zaskrbljenost zaradi prevelike izpostavljenosti posameznega sektorja zaradi česar je regionalna vlada poizkušala ponovno dezinvestirati svoje gospodarstvo.[98]

Vlada se tradicionalno ni vpletala v gospodarstvo korporacije pa so bile obdavčene po zelo nizkih stopnjah.[99] Po prenosu oblasti na Kitajsko se je to deloma spremenilo, administracija se je bolj vključila v zagotavljanje socialnega varstva, da bi tako preprečila ciklično naravo igralniške industrije.[100] Gospodarska rast je bila v veliki meri pripisana velikemu številu obiskovalcev iz celinske Kitajske vlada je to uravnavala tako, da je nadzorovala pretok turistov ter posledično s tem igralniško industrijo.[101][102] Dogovor o tesnejšem gospodarskem partnerstvu je formaliziral politiko proste trgovine med Macaom in celinsko Kitajsko pri čemer se je vsaka stran zavezala, da bo odpravila ovire za trgovino in čezmejne naložbe.[103]

Zaradi pomanjkanje zemljišč v Macau skoraj ni obdelovalnih površin za kmetijstvo zato to za gospodarstvo ni pomembno. Vsa hrana se uvaža skoraj vse tuje blago pa se pretovarja preko Hong Konga.[104]

Infrastruktura[uredi | uredi kodo]

Transport[uredi | uredi kodo]

Air Macau Airbus A321 taksira na mednarodnem letališču Macao

Macao ima visoko razvit cesti sistem z več kot 400 km cest. Avtomobil vozijo po levi kar je ostanek portugalske kolonialne vladavine (na portugalskem in kitajskem vozijo po desni).[105] V prometnih konicah je cestna infrastruktura zelo obremenjena še posebej v starem delu mesta kjer so ulice ozke.[106] Javni avtobus vozi ne več kot 80 progah, te dopolnjujejo še brezplačni avtobusi, ki potnike vozijo do priljubljenih turističnih znamenitosti in lokacij v središču mesta.[107] Na območju je registriranih 1500 črnih taksijev.[108] Most Hong Kong – Zhuhai - Macao zagotavlja neposredno povezavo z vzhodno obalo izliva Biserne reke.[109] Čezmejni promet s celinsko Kitajsko poteka preko mejnih kontrolnih točk Portras do Cerco in preko mostu Lótus.[110]

Preko mednarodnega letališča Macao leti 8 milijonov potnikov letno in je glavno vozlišče za letalskega prevoznika Air Macau.[111] Železniško omrežje Macau Light Rapid Transic je v izgradnji in naj bi začela delovati tekom leta 2019. Linija Taipa naj bi povezovala enajst postaj na otoku Taipa in Catai.[112] Trajektne povezave z Hong Kongom in celinsko Kitajsko potekajo preko dveh trajektnih terminalov (Outer Harbour in Inner Harboure). Na voljo je tudi dnevna helikopterska linija med Hong Kongom in Shenzheinom.[113]

Zdravstvo[uredi | uredi kodo]

Bolnišnica Kiang Wu

V mestu deluje dve bolnišnici, javna Conde S. Januário in zasebna Kiang Wu, ki se nahaja na polotoku Macao. Na Cazaiju deluje še univerzitetna bolnišnica imenovana Macau University of Science and Technology Hospital. Poleg bolnišnic ima regija številne zdravstvene centre, ki nudijo brezplačno osnovno zdravstveno oskrbo prebivalcem. Omogočen je tudi posvet v tradicionalni kitajski medicini.[114]

Nobena bolnišnica v Macau ni neodvisno ocenjena z mednarodno akreditacijo zdravstvenega varstva. V Macau ni medicinske šole zato se morajo vsi zdravniki izobraževati v tujini.[115] Medicinsko osebje su lahku usposablja na Politehničnem inštitutu in na medicinski šoli Kiang Wu.[116][117] Trenutno v Macau ni programov usposabljanja za babištvo. Študija Univerze v Macau, ko jo je naročila vlada je pokazala, da je Macao premajhen, da bi imel lasten center za usposabljanje zdravnikov.[118]

Gasilsko službo zagotavlja Gasilski korpus Macau (Corpe de Bombeiros de Macau). Reševalno službo z reševalnimi vozili ( Toyota HiAce kombi) zagotavlja rdeči križ Macau (Ambulância de Macau). Organizaciji imata 739 uniformiranih gasilcev in reševalcev razporejenih v sedmih postajah po regiji.[119]

Zdravstveni urad Macao je odgovoren za usklajevane dejavnosti med javnimi in zasebnimi organizacijami na področju javnega zdravja ter zagotavljanje zdravja državljanov s specializiranimi in primarnimi zdravstvenimi storitvami ter tudi preprečevanjem bolezni in promocijo zdravja.[120] Center za nadzor in preprečevanje bolezni je bil ustanovljen leta 2001. Spremlja delovanje bolnišnic, zdravstvenih centrov in centrov za transfuzijo krvi. Prav tako skrbi za organizacijo oskrbe in preprečuje bolezni, ki prizadenejo prebivalstvo, določa zdravstvene smernice za javne in zasebne bolnišnice ter izdaja licence.[121]

Od leta 2016 bolnike z hujšimi težavami, ki jim niso kos bolnišnice v Macau pošiljajo v bolnišnico Queen Mary v Hong Kongu. Prebivalci Macaa dostikrat sami iščejo zdravniško pomoč v Hong Kongu saj ne zaupajo zdravnikom, ki so se izobraževali na celinski kitajski nato pa delajo v Macau.[118]

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Univerza Macao

Izobraževanje v Macau nima skupnega standarda in kurikuluma. Posamezne šole sledijo različnim izobraževalnim modelom, vključno s kitajskim, portugalskim, hongkonškim in britanskim.[122] Otroci morajo obiskovati šolo od svojega petega leta do dokončanja nižje srednje šole pri 15. letih. Od prebivalcev starih 3 ali več let jih je 69,4% končalo nižjo sekundarno izobrazbo , 49,2% pa je končalo višjo srednjo šolo, 21 odstotka si je pridobilo diplomo ali višjo šolo.[123] Zaradi obveznega izobraževanja je stopnja pismenosti 96,5%. Stopnja je nižja kot v drugih razvitih državah, razlog za to je priliv beguncev iz celinske Kitajske. Večina starejšega prebivalstva ni bila formalno izobražena zaradi vojne in revščine.[124]

Večina šol je zasebnih. Od 77 netercialnih šol je 10 javnih ostale so zasebne.[125] Rimokatoliška škofija Macao ohranja pomembno mesto pri vzgoji in vodi 27 srednjih in osnovnih šol.[126] Vlada zagotavlja 15 let brezplačnega izobraževana za vse prebivalce vpisane v javne šole[125] in subvencionira šolanje za študente v zasebnih šolah. Študentje srednjih šol, ki študirajo na obmejnih območjih Guangdong so prav tako upravičeni do subvencij.[127]

Na večini šol kot jezik poučevanja uporabljajo kantonščino z obveznimi tečaji mandarinščine. Manjše zasebne šole uporabljajo angleški ali portugalski jezik kot primarni učni jezik. Luso-kitajske šole večinoma uporabljajo kitajščino poleg tega pa kot del svojega kurikula zahtevajo obvezne tečaje portugalskega jezika.[122]

Macao ima deset univerz in visokošolskih zavodov. Univerza v Macau je bila ustanovljena leta 1981 in je edina javna univerza na ozemlju. Kiang Wu Nursing College Macau je najstarejši visokošolski inštitut za izobraževanje bodočega zdravstvenega osebja. Univerza Sv. Jožefa, Univerza za znanost in tehnologijo Macao in Mestna univerza Macao so bile ustanovljene v naslednjih letih.[128]

Kultura[uredi | uredi kodo]

Glavni trg Senado
Tempelj Na Tcha, Macao.

Mešanje kitajske in portugalske kulture ter verskih tradicij je v več kot štirih stoletij v Macau pustilo zbirko praznikov, festivalov in dogodkov. Največji dogodek leta je Grand Prix Macau, ki poteka vsako leto novembra.[129] Takrat se glavne ulice polotoka Macao spremenijo v dirkalno stezo, ki je podobna Grand Prixu v Monaku. Marca v Macau poteka festival umetnosti septembra pa mednarodno tekmovanje v ognjemetu. Oktobra in novembra poteka mednarodni glasbeni festival decembra pa maraton.

Kitajsko novo leto je najpomembnejši tradicionalni festival, praznovanje pa običajno poteka konec januarja ali v začetku februarja.[130] Februarja v templju Pou Un v Taipi poteka praznik Tou Teija, boga Zemlje. Istega meseca poteka rimokatoliški obred procesija pasijon našega gospoda, ki se začne v cerkvi Sv. Austina in se konča v katedrali.[131]

Aprila poteka A-Ma festival v čast boginje Matsu. Maja je mogoče na praznik pijanega zmaja opaziti plesoče zmaje in svetleče Bude na dan kopanja gospoda Bude. Na isti dan poteka počastitev taoističnega boga Tam Kong v vasi Coloane.[131] Festival zmajeva ladja poteka vsako leto konec avgusta in v začetku septembra na jezeru Nam Van. Vsi dogodki in praznovanja se zaključijo z zimskim solsticijem decembra.

V Macau se je ohranilo veliko zgodovinskih območij. Zgodovinsko središče Macaa vključuje 25 zgodovinskih lokacij, ki jih je UNESCO leta 2005 uvrstil na seznam svetovne dediščine. Vlado Macaa dostikrat kritizirajo, da pri urbanističnem načrtovanju ne upošteva dediščino.[132] Leta 2007 so prebivalci Macaa napisali pismo Unescu v katerem so se pritožili nad gradbenimi projekti okoli svetilnika Guia. Unesco je nato Macau izdal opozorilo naj omeji višino stavb v okolici.[133] Leta 2015 je Združenje novi Macao Unescu predalo poročilo v katerem je trdilo, da vlada ni zaščitila kulturne dediščine Macaa pred urbanističnim razvojem. V poročilu je omenjena stavba ljudske vlade, ki se nahaja ob vznožju Guia in ovira pogled na trdnjavo Guia (eden glavnih simbolov Macaa).[134][133] Leta 2016 je Macao odobril 81 metrov visok stanovanjski projekt, naj bi bil v nasprotju z mestnimi predpisi o višini zgradb okoli svetilnika Guia.[133]

Kuhinja[uredi | uredi kodo]

(levo) pastel de nata; (desno) pork chop buns sta popularni ulični jedi

Hrana temelji na kitajski in portugalski kuhinji. Na kuhinjo so vplivale tudi indijske in malajske jedi, ki odražajo edinstveno kulturno in kulinarično mešanico po stoletij kolonialne vladavine.[135] Portugalski recepti so bili prilagojeni za uporabo lokalnih sestavin kot so sveži morski sadeži, kurkuma, kokosovo mleko, fižol adzuki,…. Te prilagoditve so ustvarile zanimive različice tradicionalnih portugalskih jedi kot so coldo verde, minchee in cozido á portuguesa. Medtem ko številne restavracije trdijo, da strežejo tradicionalne portugalske jedi večinoma ponujajo mešanico kantonsko-portugalske kuhinje. Galinha á portuguesa in jajčni kolači so primeri kitajskih jedi, ki izhajajo iz makanskih vplivov vendar niso del makanske kuhinje.[136] V Macau prevladuje tudi chaan chaan teng vrsta hitre prehrane, ki je podobna tistemu v Honh Kongu. Priljubljena ulična hrana je pastel de nata, pork chop buns in mandljevi piškoti.[137]

Šport[uredi | uredi kodo]

Dirka Formula 3 Grand Prix Macao, leta 2008

Kljub majhnemu območju je v Macao veliko športnih in rekreacijskih objektov, ki gostijo številne pomembne mednarodne športne dogodke vključno z vzhodnoazijskimi igrami leta 2005, igrami Lusophoney leta 2006 azijskimi notranjimi igrami leta 2007. Ozemlje redno gosti Grand Prix Macau enega najpomembnejših letnih tekmovanj v motošportu, ki uporablja mestne ulice kot dirkališče. To je edino mestno dirkališče, ki gosti Formulo 3 , turneje avtomobilov in dirke motornih koles v istem dogodku. Steza Guia z ozkimi vogali in vijugasto stezo velja za izredno zahtevno in je resen mejnih za bodoče tekmovalce Formule 1.[138]


Macao se predstavlja ločeno od celinske Kitajske s svojimi športnimi ekipami na mednarodnih tekmovanjih. Ozemlje ima lasten olimpijski odbor vendar ne tekmuje na olimpijskih igrah. Pravila olimpijskega komiteja določajo, da se lahko novi NOK (nacionalni olimpijski komite) sprejme le če predstavlja suvereno državo (Hong Kong je sodeloval na olimpijskih igrah že pred spremembo uredbe leta 1966).[139]

Sestrska mesta[uredi | uredi kodo]

Macau ima šest sesterskih mest, ki so razporejena kronološko:[140]

Mesta s katerimi je Macau kulturno povezan:


Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Ustava določa, da sta uradna jezika »angleščina in portugalščina«[1] Po 9. členu ustave in zakonu o uradnih jezikih imata enakovreden status kot uradna jezika ozemlja. Za razliko od celinske Kitajske je de facto standard kantonščina, zapisana v tradicionalni kitajski pisavi.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ "Official Languages". Vlada Macaa. 2009. Pridobljeno dne 14.10.2012. 
  2. ↑ "Macao to administrate 85 square kilometres of waters". Government Information Bureau of the MSARGovernment Information Bureau of the MSAR. Government of Macau. Pridobljeno dne 21 December 2015. 
  3. ↑ "Demographic Statistics for the 3rd Quarter 2015". Statistics and Census Service of the Government of Macau SAR. 10 November 2015. Pridobljeno dne 10 November 2015. 
  4. ↑ "Results of 2011 Population Census". Statistics and Census Service. Macao SAR Government. Pridobljeno dne 14 August 2012. 
  5. ↑ Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije (2001). Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Geodetska uprava Republike Slovenije. str. 3. 
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 Wu & Jin 2014.
  7. ↑ Hao 2011, str. 12–13.
  8. ↑ 8,0 8,1 Hao 2011, str. 15–16.
  9. ↑ Hao 2011, str. 15.
  10. ↑ 10,0 10,1 Hao 2011, str. 10.
  11. ↑ 11,0 11,1 Hao 2011, str. 11–12.
  12. ↑ Wills 1998, str. 342–344.
  13. ↑ Chan 2003, str. 496.
  14. ↑ 14,0 14,1 Mendes 2013, str. 10.
  15. ↑ Wills 1998, str. 348.
  16. ↑ Garrett 2010, str. 11–13.
  17. ↑ Lourido 2000, str. 211.
  18. ↑ Porter 1993, str. 8.
  19. ↑ Sit, Cremer & Wong 1991, str. 10.
  20. ↑ Hao 2011, str. 21.
  21. ↑ Zhihong 2006, str. 8.
  22. ↑ Zhihong 2006, str. 8–10.
  23. ↑ de Sousa 2009, str. 77.
  24. ↑ de Sousa 2009, str. 75.
  25. ↑ de Sousa 2009, str. 77–78.
  26. ↑ Sit, Cremer & Wong 1991, str. 11.
  27. ↑ Sit, Cremer & Wong 1991, str. 12.
  28. ↑ de Sousa 2009, str. 84.
  29. ↑ 29,0 29,1 de Sousa 2009, str. 79.
  30. ↑ Luke 2000, str. 723.
  31. ↑ Luke 2000, str. 723–724.
  32. ↑ 32,0 32,1 Chan 2003, str. 497–498.
  33. ↑ Garrett 2010, str. 116.
  34. ↑ Porter 1993, str. 9.
  35. ↑ Chan 2003, str. 498.
  36. ↑ Sit, Cremer & Wong 1991, str. 175.
  37. ↑ Mendes 2013, str. 7, 32.
  38. ↑ Porter 1993, str. 11–12.
  39. ↑ Li 2016, str. 522.
  40. ↑ Kwong & Wong 2017, str. 123–124.
  41. ↑ https://www.scmp.com/news/china/article/1892248/green-light-given-extend-macau-administrative-area
  42. ↑ Castellucci 2012, str. 674–675.
  43. ↑ Chan 2003, str. 506–507.
  44. ↑ Krebs 2000, str. 122–124.
  45. ↑ Castellucci 2012, str. 672–676.
  46. ↑ Basic Law Chapter IV Article 50.
  47. ↑ Basic Law Chapter IV Article 51.
  48. ↑ Basic Law Chapter IV Article 58.
  49. ↑ Basic Law Chapter IV Article 52.
  50. ↑ Basic Law Chapter IV Article 71.
  51. ↑ Basic Law Chapter VIII Article 143.
  52. ↑ Basic Law Chapter IV Article 87.
  53. ↑ Basic Law Chapter IV Article 48.
  54. ↑ Legislative Assembly Election Results 2017.
  55. ↑ Li 2016, str. 527–528.
  56. ↑ Chief Executive Election Results 2014.
  57. ↑ Basic Law Chapter IV Article 47.
  58. ↑ Castellucci 2012, str. 675–677.
  59. ↑ Law No. 8/1999, Law about Permanent Resident and Right of Abode in the Macao Special Administrative Region.
  60. ↑ "Entry Requirements - Passports and Visas". Tourism Office. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 February 2019. Pridobljeno dne 7 February 2019. 
  61. ↑ Basic Law Chapter III Article 24.
  62. ↑ Basic Law Chapter V Article 104.
  63. ↑ Constitution of the People's Republic of China Chapter 3 § 4 (93).
  64. ↑ Wang 2018, str. 171.
  65. ↑ Basic Law Chapter II Article 12.
  66. ↑ "Macao, China in the WTO". World Trade Organization. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 February 2019. Pridobljeno dne 7 February 2019. 
  67. ↑ "ESCAP Member States and Associate Members". United Nations Economic and Social Commission for Asia and the Pacific. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 December 2018. Pridobljeno dne 7 February 2019. 
  68. ↑ "List of Agreements Concluded by the Macao SAR Government under Authorization by the Central People's Government". Office of the Commissioner of the Ministry of Foreign Affairs of the People's Republic of China in the Macao Special Administrative Region. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 February 2019. Pridobljeno dne 7 February 2019. 
  69. ↑ External Relations Facts 2018.
  70. ↑ 70,0 70,1 "Area of parishes". Cartography and Cadastre Bureau. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 September 2018. Pridobljeno dne 7 February 2019. 
  71. ↑ Law No. 9/2018, Creation of the Institute for Municipal Affairs.
  72. ↑ Mok & Hoi 2005, str. 202.
  73. ↑ Huang, Ho & Du 2011, str. 354.
  74. ↑ Population By-Census 2016, str. 10.
  75. ↑ Sheng, Tang & Grydehøj 2017, str. 202–203.
  76. ↑ "Instalações do posto fronteiriço" [Border Facilities] (portugalščina). Transport Bureau. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15 February 2019. Pridobljeno dne 14 February 2019. 
  77. ↑ Mok & Hoi 2005, str. 220.
  78. ↑ "Macao Climate: Extreme Value of some meteorological elements (1901–2017)". Macao Meteorological and Geophysical Bureau. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 May 2018. Pridobljeno dne 17 February 2019. 
  79. ↑ Population By-Census 2016, str. 14.
  80. ↑ Population By-Census 2016, str. 47.
  81. ↑ Hook & Neves 2002, str. 119.
  82. ↑ Basic Law Chapter I Article 9.
  83. ↑ Population By-Census 2016, str. 9, 53–54.
  84. ↑ Moody 2008, str. 6.
  85. ↑ Yiu 2010.
  86. ↑ "Religions in Macau". Pew Research Center. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 February 2019. Pridobljeno dne 7 February 2019. 
  87. ↑ "Life Expectancy at Birth". The World Factbook. Central Intelligence Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 January 2016. Pridobljeno dne 7 February 2019. 
  88. ↑ Healthcare Facts 2018.
  89. ↑ 89,0 89,1 Population By-Census 2016, str. 15.
  90. ↑ Sheng & Gu 2018, str. 76.
  91. ↑ Monetary Authority Annual Report 2017, str. 64.
  92. ↑ Tourism Statistics 2017, str. 61.
  93. ↑ Godinho 2014, str. 4.
  94. ↑ Sheng & Gu 2018, str. 74.
  95. ↑ Sit 1991, str. 68.
  96. ↑ Macao Industrial Structure 2017.
  97. ↑ Sit 1991, str. 70–71.
  98. ↑ Sheng & Gu 2018, str. 78–80.
  99. ↑ Sit, Cremer & Wong 1991, str. 176.
  100. ↑ Lo 2009, str. 17.
  101. ↑ Lo 2009, str. 37–41.
  102. ↑ Sheng & Gu 2018, str. 75–76.
  103. ↑ "Mainland and Macao Closer Economic Partnership Arrangement (CEPA) Overview". Economic Bureau. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 February 2019. Pridobljeno dne 12 February 2019. 
  104. ↑ Macau USDA Report 2018.
  105. ↑ McManus 2004, str. 248.
  106. ↑ Sheng, Tang & Grydehøj 2017, str. 205.
  107. ↑ Teng et al. 2017, str. 117.
  108. ↑ Macao Yearbook 2018, str. 418.
  109. ↑ Griffiths & Lazarus 2018.
  110. ↑ Macao Yearbook 2018, str. 421–422.
  111. ↑ Macao Yearbook 2018, str. 426–429.
  112. ↑ "About Macau Light Rapid Transit (MLRT)". MTR Corporation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 February 2019. Pridobljeno dne 15 February 2019. 
  113. ↑ Macao Yearbook 2018, str. 421–423.
  114. ↑ "Macau Factsheet". The Govt. of Macau SAR. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 November 2007. Pridobljeno dne 13 November 2007. 
  115. ↑ Macau 2007 Yearbook. Government Information Bureau of Macau SAR. 2007. ISBN 978-99937-56-09-5. 
  116. ↑ "Macau Polytechnic Institute General Information". Macau Polytechnic Institute. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 December 2007. Pridobljeno dne 3 December 2007. 
  117. ↑ "Homepage of the College of Nursing and Midwifery". College of Nursing and Midwifery, Macau. Pridobljeno dne 13 November 2007. 
  118. ↑ 118,0 118,1 Yau, Elaine (12 September 2016). "Why Macau spends millions to send its patients to Hong Kong – some by air". South China Morning Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 April 2017. Pridobljeno dne 9 April 2017.  - Print title: "Patients running out"
  119. ↑ "Archived copy". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 March 2016. Pridobljeno dne 2014-12-29. 
  120. ↑ "The introduction of Health Bureau, Macau SAR". The Govt. of Macau SAR. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 September 2007. Pridobljeno dne 13 November 2007. 
  121. ↑ "The policy and functions of the department of health, Macau SAR". The Govt. of Macau SAR. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 September 2007. Pridobljeno dne 13 November 2007. 
  122. ↑ 122,0 122,1 Tang & Bray 2000, str. 473–474.
  123. ↑ Population By-Census 2016, str. 8.
  124. ↑ Population By-Census 2016, str. 9.
  125. ↑ 125,0 125,1 Macao Yearbook 2018, str. 289.
  126. ↑ "Educational establishments". Roman Catholic Diocese of Macau. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 February 2019. Pridobljeno dne 19 February 2019. 
  127. ↑ Macao Yearbook 2018, str. 291.
  128. ↑ Macao Yearbook 2018, str. 298, 304–307.
  129. ↑ "Grand Prix Macau". Macau Grand Prix Committee. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2008. Pridobljeno dne 4 January 2008. 
  130. ↑ "Macau Festivals & Events". AsiaRooms.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 December 2007. Pridobljeno dne 4 January 2008. 
  131. ↑ 131,0 131,1 "Macau Geography". AsiaRooms.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 January 2008. Pridobljeno dne 6 January 2008. 
  132. ↑ YU, Eilo W.Y.; CHAN, Ming K. (2014). China's Macao Transformed: Challenge and Development in the 21st Century. City University of HK Press. str. 316. ISBN 978-9629372071. 
  133. ↑ 133,0 133,1 133,2 "New Macau alerts UN to construction project near lighthouse". Macau Daily Times. 8 November 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 February 2018. 
  134. ↑ Meneses, J. (2016). The Victory of Heritage. Macau Business, July 2016, pp.72-73.
  135. ↑ Long 2015, str. 389.
  136. ↑ Long 2015, str. 390.
  137. ↑ Long 2015, str. 391.
  138. ↑ Shadbolt, Peter ( 7 November 2013). "Macau Grand Prix: The final exam for racers". CNN. Pridobljeno dne 27 February 2019. 
  139. ↑ Mallon & Heijmans 2011, str. 211.
  140. ↑ "Exchanges between IACM and other cities" (PDF). Civic and Municipal Affairs Bureau. Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 9 February 2019. Pridobljeno dne 8 February 2019. 
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Macau&oldid=5193990«