Albreht II. Avstrijski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Albreht II. Avstrijski
Portret
Rojstvo12. december 1298
Grad Habsburg
Smrt16. avgust 1358 (59 let) ali 20. julij 1358({{padleft:1358|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2] (59 let)
Dunaj[3]
DržavljanstvoHeiliges Römisches Reich - Reichssturmfahne vor 1433 (Nimbierter Adler).svg Sveto rimsko cesarstvo
Poklicduhovnik, vladar

Albreht II. Avstrijski (znan tudi kot Albreht Hromi ali Modri), * 12. december, 1298, Habsburg, Aargau, † 16. avgust, 1358, Dunaj, je bil vojvoda Avstrije in vojvoda Štajerske (1330 – 1358) ter v letih (1335 – 1358) tudi Koroški vojvoda, kot tudi gospod Kranjske in gospod Prednje Avstrije.


Življenje[uredi | uredi kodo]

Albreht II. Habsburški je bil rojen na gradu Habsburg v Švabiji, kot mlajši sin nemškega kralja Albrehta I. in njegove žene Elizabete Goriško-Tirolske,[4] pripadnice Goriških grofov (Majnhardincev). Bil je mlajši brat Friderika I., ki je bil izvoljen za nemškega kralja. V rani mladosti so ga pripravljali za cerkveno kariero, čeprav še mladoleten je bil leta 1313 izvoljen za škofa v Passau. Čeprav je bila izvolitev izpodbijana od protikandidata, je funkcijo zasedel leta 1317. Albreht je trpel za kroničnim vnetjem sklepov, tako da se je lahko premikal le z berglami; zaradi tega je dobil vzdevek Hromi.

Po smrti starejšega brata Friderika I. leta 1330 sta preostala sinova Albreht II. in Oto Avstrijski postala skupna sovladarja in vojvode vseh habsburških posesti v vojvodini Avstriji in vojvodini Štajerski. Albreht je s poroko z Johano Pfirt, dedinjo grofije Pfirt povečal svoje posesti v Alzaciji in večimi mesti. Po smrti njegovega strica po materini strani vojvode Henrika Koroškega leta 1335, je Albreht II. uspel podedovati vojvodino Koroško in Kranjsko marko, s tem da je dosegel, da mu je to ozemlje dal v fevd cesar Ludvik IV. navkljub zahtevam mogočnega rivala Luksemburžana češkega kralja Ivana.

Albreht II. je umrl na Dunaju leta 1358, pokopa je v samostanu, ki ga je sam ustanovil, Gamingu v sedanji Spodnji Avstriji. Po pravilu, ki ga je sam uzakonil, ga je nasledil njegov najstarejši sin Rudolf IV..


Družina in otroci[uredi | uredi kodo]

Albreht II. se je 15. februarja 1324 na Dunaju poročil z grofico Johano Pfirt,[5] hčerko grofa Ulrika III. Pfirtskega. V zakonu so se jima rodili:

  1. Rudolf IV., vojvoda Avstrije (1. november 1339, Dunaj – 27. julij 1365, Milano), ki je nasledil očeta kot vojvoda Avstrije, Štajerske in Koroške. Njegov zakon z Luksemburžanko Katarino Češko je bil brez otrok; zato sta ga po smrti nasledila njegova mlajša brata Albreht III. in Leopold III.[6]
  2. Katarina (1342, Dunaj – 10. januar 1381, Dunaj), opatinja v samostanu Sv. Klare na Dunaju.
  3. Margareta (1346, Dunaj – 14. januar 1366, Brno), poročena:
    1. v Passau 4. septembra 1359 z grofom Majnhardom III. Goriško-Tirolskim;[6]
    2. na Dunaju 1364 z mejnim grofom Ivanom Henrikom Moravskim.[6]
  4. Friderik III. (1347, Dunaj – 1362, Dunaj). umrl neporočen.[6]
  5. Albreht III. (9. september 1349, Dunaj – 29. avgust 1395, grad Laxenburg). Začetnik Habsburške Albertinske linije.
  6. Leopold III. (1. november 1351, Dunaj – 9. julij 1386, Sempach). Začetnik Habsburške Leopoldinske linije.[5]


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Franz Kurz: Avstrija pod vojvodo Albrehtom Hromim. Haslinger, Linz 1819.
  • Alfons Huber (1875), "Albrecht II. (Herzog von Oesterreich)", Allgemeine Deutsche Biographie (ADB) (nemščina), 1, Leipzig: Duncker & Humblot, str. 279–281
  • Otto Brunner (1953) (v nemščini). "Albrecht II. ". V Neue Deutsche Biographie (NDB). 1. Berlin: Duncker & Humblot. str. 168 et seq.. (polno besedilo na spletu)
  • Gabrielle Caerr-Stamm: Johanna von Pfirt, Gattin des Habsburgers Albrecht II. Herzog von Österreich oder das europäische Schicksal einer Elsässerin. Sundgaugeschichtsverein, Riedisheim 1996, ISBN 2-908498-06-5.
  • Ellen Widder: Überlegungen zur politischen Wirksamkeit von Frauen im 14. Jahrhundert. Margarete Maultasch und Agnes von Ungarn als Erbtöchter, Ehefrauen und Witwen, in: 1363–2013. 650 Jahre Tirol mit Österreich, hg. v. Christoph Haidacher und Mark Mersiowsky, Innsbruck 2015 (Veröffentlichungen des Tiroler Landesarchivs 20), S. 91–134 (bes. S. 108–134).


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Find a Grave — 1995.
  2. Bischoff G., Foessel G., Baechler C. Nouveau dictionnaire de biographie alsacienne — 1982. — 4434 p.
  3. Dr. Constant v. Wurzbach Habsburg, Albrecht II. // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 6. — S. 138.
  4. Previte-Orton 1952, str. 796-797.
  5. 5,0 5,1 Previte-Orton 1952, str. 797.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 Previte-Orton 1952, str. 796.