1358

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1320.  1330.  1340.  - 1350. -  1360.  1370.  1380.
Leta: 1355 · 1356 · 1357 · 1358 · 1359 · 1360 · 1361
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1358 (MCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Stoletna vojna in žakerija[uredi | uredi kodo]

  • 13. januar - Pariz: neuspešen sklic Skupščine stanov[1], ki ga prvi in drugi stan večinoma bojkotirata.
  • 22. februar - Pariz: vsesplošna vstaja pariškega ljudstva pod vodstvom predstavnika tretjega stanu Étienna Marcela, ki naščuva Parižane nad kraljevi dvor. Vpričo dofena Karla Valoiškega sta brutalno umorjena dva dvorna visoka plemiča. Umor plemičev spodbudi do takrat omahljivo plemstvo, ki se je distanciralo od dogajanj v Parizu, da podpre nepriljubljeno krono in dofena. Marcel izgubi podporo tudi pri večini zastopnikov tretjega stanu.
  • 21. maj - Rouen, Reims: začetek žakerije, spontanega, kratkega in burnega kmečkega upora proti francoskemu plemstvu, ki je v zgodnjem poletju zajel velik del severne Francije in bil po slabem mesecu dni brutalno zatrt. Upor se začne v vaseh ob reki Oise severno od Pariza. Plemstvo, ki jim je prišlo v roke, linčajo na najbolj brutalne načine, večinoma ženske in otroke, saj so možje v vojni z Angleži. Med številnimi skupinami spontanega upora je najbolj prepričljiva skupina, ki jo vodi premožni kmet Guillaume Cale, imenovan tudi Jacques Bonhomme, ki mu je uspelo pridobiti tudi nekaj nižjega plemstva in s tem vojaško prepričljivost. Ker dofen ne uživa zaupanja francoskega plemstva, se le-to za pomoč obrne na navarskega kralja in rivala Karla II., ki mu uspe oblikovati majhno, a udarno koalicijo drugače politično nasprotujočega si plemstva in celo angleških najemnikov. ↓
  • 10. junijBitka pri Melloju: vojska Karla Navarskega odločujoče porazi kmečke upornike. Pred bitko voditelj uporniške vojske Guillaume Cale naivno pristane na pogajanja s Karlom Navarskim, ki naslednji dan krvavo obračuna z demoralizirano kmečko vojsko. Maščevanje plemstva je neizprosno.
Žakerija: preboj in klavnica v Meauxu, Jean Froissart, Kronike
    • Bitka pri Meauxu: stranska epizoda zgoraj omenjene bitke. Okoli dvajset vitezom uspe preboj iz gradu v mestu Meaux, ki ga oblegajo meščani v sodelovanju s kmečkimi uporniki. V gradu se je nahaja dofenova soproga Ivana Burbonska. Dvajset vitezom uspe premagati več kot tisoč glavo množico upornikov, ki so prekrokali noč. Panična množica zabije ozke uličice, skozi katere si omenjena skupina vitezov skoraj brez odpora utre pot. Za sabo pusti več sto trupel, pade le en vitez. Po bitki so preživeli uporniki in številni nedolžni, ki niso sodelovali v žakeriji, množično pomorjeni, mesto Meaux je razrušeno do tal, pokrajine, v katerih so bila žarišča upora, pa ekonomsko uničene.
  • junij, julij - Po zatrtju žakerije napravi Karel Navarski nepričakovano potezo in se s pomočjo angleških najemnikov utrdi v uporniškem Parizu. Francosko plemstvo, ki ga je izbralo za vodjo proti kmečkim upornikom, množično preide na dofenovo stran.
  • 31. julij - Meščani Pariza umorijo Étienna Marcela, predstojnika ceha pariških trgovcev in voditelja protirojalističnih upornikov v Parizu. Očitajo mu, da je šel predaleč v kolaboriranju s Karlom Navarskim in z Angleži.
    • avgust - Dofen Karel Valoiški se vrne v Pariz in podeli splošno amnestijo vsem pariškim upornikom razen najožjim sodelavcem Étienna Marcela. 1359
  • 22. avgust - Umre angleška kraljica-mati Izabela Francoska. Večino svojega premoženja zapusti najljubšemu vnuku Edvardu Črnemu Princu.
  • Provansa je še vedno na udaru razbojniške tolpe "nadduhovnik" Arnauda de Cervoleja. Papež Inocenc VI. si za 20.000 florenških zlatnikov florintov odkupi nazaj vse utrdbe na papeških ozemljih v okolici Avignona, ki jih je zavzela omenjena tolpa.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Vzpon na 3538 metrov visoko goro Rocciamelone v italijanskih Alpah je razmeroma nezahteven.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ États généraux
  2. ^ Eu, Seine-Maritime
  3. ^ ljudsko ime: Jacques Bonhomme

Glej tudi[uredi | uredi kodo]