Garmak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Garmak

Grimacco
Comune di Grimacco / Občina Garmak / Garmiski Kamun
Vas Topolove
Vas Topolove
Map of comune of Grimacco (province of Udine, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg
Garmak se nahaja v Italija
Garmak
Garmak
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 46°09′N 13°35′E / 46.150°N 13.583°E / 46.150; 13.583Koordinati: 46°09′N 13°35′E / 46.150°N 13.583°E / 46.150; 13.583
DržavaZastava Italije Italija
DeželaFurlanija-Julijska krajina
PokrajinaVidemska pokrajina (UD)
FrazioniArbida/Arbida, Dolenje Bardo /Brida Inferiore, Gorenje Bardo/Brida Superiore, Kanalac/Canalaz, Hlodič /Clodig, Hostne/Costne, Vodopívec (Vodopívac/Dolína)/Dolina, Mali Garmak/Grimacco Inferiore, Veliki Garmak/Grimacco Superiore, Liesa/Liessa, Lombaj/Lombai, Platac/Plataz, Podlak/Podlach, Zaločilo/Rucchin, Skale/Scale, Seuce/Seuza, Slapovik/Slapovicco, Zverinac/Sverinaz, Topolove/ Topolò , Ville di Mezzo (ali Case Fanfani)
Upravljanje
 • ŽupanEliana Fabello (Državljanska lista za Garmak)
Površina
 • Skupno16,33 km2
Nadm. višina
248 m
Prebivalstvo
 (31-8-2017)
 • Skupno333
 • Gostota20 preb,/km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
33040
Klicna koda0432
ZavetnikSveti Valentin
Dan14. februar
Spletna stran[Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto]

Garmak (italijansko Grimacco,[1][2] furlansko Grimàc[3]) je slovensko naselje in občina v Videmski pokrajini v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki se nahaja okoli 85 km severozahodno od Trsta in okoli 33 km severovzhodno od Vidma. Občina, ki se razteza na 16,1 km², je imela 333 prebivalcev po podatkih na dan 31. avgusta 2017. Občinski sedež je v naselju Hlodič.[4]

Občina Garmak meji na naslednje občine: Kobarid, Dreka, Sv. Lienart-Podutana, Sovodnje in Sriednje.

Etnična sestava prebivalstva[uredi | uredi kodo]

Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 93,7% prebivalcev v občini Garmak opredelilo, da so Slovenci.[5]

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Arbida/Arbida, Dolenje Bardo/Brida Inferiore, Gorenje Bardo/Brida Superiore , Kanalac/Canalaz, Hlodič/Clodig, Hostne /Costne, Vodopivac/ Dolina, Mali Garmak/Grimacco Inferiore, Veliki Garmak/ Grimacco Superiore, Liesa/Liessa, Lombaj/Lombai, Platac /Plataz , Podlak/ Podlach, Zaločilo/Rucchin, Skale/Scale, Seucè/Seuza , Slapovik/Slapovicco, Zverinac/Sverinaz, Topolove/Topolò, Hiše Fanfani.
Zaselek Skale je eksklava znotraj občine Dreka; analogno ima slednja občina eksklavo (zaselek Malinske) znotraj občine Garmak[6].

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Zgodovina Furlanije in Beneška Slovenija

Na območju ni jasnih dokazov o stalni naselitvi v prazgodovini. Na tem območju niso bila izvedena nobena arheološka izkopavanja, je le nekaj naključnih najdb.[7]. Med njimi je treba omeniti krilato sekiro iz pozne bronaste dobe, ki so jo našli v vasi Hlodič[8].
Na gori Svet Martin je bila odkrita leta 1998 shramba devetih železnih orodij pozne antike, ki jih hrani Nacionalni arheološki muzej v Čedadu[7].
Rimske najdbe so našli tudi pri cerkvici Svetega Matije, natančneje bronasti kip Herkula iz III. /II. stoletja pred našim štetjem[9], ter kovanec iz gens Antestia (174 pr.n.št.) in tri kovance iz pozne rimske dobe [10] . V kraju Hostne je bil najden tudi keltski srebrnik iz sredine 1. stoletja pr. n. št..[11]
V 7. stoletju je slovansko prebivalstvo po Avarih vstopilo v Furlanijo ter zasedlo in koloniziralo Nadiške doline. Imeli so več različno uspešnih spopadov z Langobardi, ki so po letu 568 zasedli skoraj celoten italijanski polotok. Pri kraju "Broxu", ki ga nekateri poistovetijo s krajem Brišča, drugi pa s krajem Muost (Svetega Kvirina) ob Nadiži (Ponte San Quirino) ("Broxas dicitur, non longe a Foroiuli .... ad ponte Natisonis fluminis"), se je leta 670, po pripovedovanju zgodovinarja Pavla Diakona v njegovi Historia Langobardorum , zgodila bitka med langobardskim vojvodo Vettari-jem in slovanskimi vojaškimi enotami.[12][13]. Spopadi so se končali po sklenitvi pogodbe, ki je določila meje med obema skupnostima in prepustila teritorij hribovitega območja slovanskemu prebivalstvu. Kasneje je bilo območje občine Garmak, v času od Oglejskega patriarhata do padca Beneške republike, del (z okrožjema Garmak in Hostno) Skupnost omizja Miersa, ki je skupaj z ustrezno Skupnost omizja Landar, ki je bila lokalna samoupravna organizacija, ki je neodvisno vodila upravo in pravosodje na območju Beneške Slovenije.


Skupnost omizja Miersa je zbrala svoje izvoljene predstavnike za prvostopenjske upravne in sodne zadeve prebivalstva dolin Kosce in Arbeča okoli kamnite mize, postavljene pod lipami, ki so rastle v bližini cerkve Svetega Antona Puščavnika v Gorenji Miersi (Merso di Sopra). Dve Skupnosti omizja Landar in Mierse. Obe Skupnosti omizija Landar in Mierso sta skupaj ustanovila Veliki svet, ki se je enkrat letno srečeval ob cerkvi Svetega Kvirina in obravnaval splošne interese vse Beneške Slovenije. Kasneje je prihod Napoleona Bonaparteja in posledično vsiljevanje francoskega upravnega sistema privedlo do odprave vseh oblik lokalne avtonomije in delitve ozemlja na "občine" ter ukinitve 36 takrat obstoječih "sosesk" ali skupnosti omizij. V dolinah Nadiže je bilo ustanovljenih osem občin: Špeter, Šentlenart, Savodnje, Srednje, Dreka, Garmak, Ruonac in Tarčet. Slednji dve sta se leta 1928 združila v občino Podbonesec.

Leta 1797 je bila s Campoformijsko mirovno pogodbo Beneška Slovenija dodeljena v upravo Avstriji; pozneje je po Bratislavskem miru za kratek čas prešla pod Napoleonsko Kraljevino Italijo. Po letu 1815 se je vrnila v Avstrijo kot sestavni del Lombardije-Benečije. Leta 1848 so se v valu narodnih uporov, ki so pretresli Evropo, v Beneški Sloveniji oblikovale odporniške skupine, ki so poskušale ovirati avstrijsko vojsko. Spominski kamen obeležitve odpora, ki se je zgodil v tistem obdobju, je viden na vrhu gore Sveti Martin. Leta 1866, po Tretji italijanski osamosvojitveni vojni, ki ji je sledil dunajski mir in Beneški plebiscit (1866), je Beneško Slovenijo ločil od hapsburških posesti, in prešla je pod Savojsko Kraljevino Italijo. Ozemlje občine Gramak se je vrnilo v zgodovino zanimanja z dogodki, povezanimi s prvo svetovno vojno. Pravzaprav so hrbtne obrambne črte, ki jih je zasedla 2. italijanska armada za zaščito furlanske nižine pri določanju bojnih linij, šle čez gorske vrhove na tem območju.

24. oktobra 1917 so območje občine pretresli dogodki bitke Čudež pri Kobaridu, ki so povzročili številne izgube in škode na ozemlju Nadiških dolin s strani vojska Avstro-Ogrskega cesarstva.[14].

Jeziki in narečja[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Razširjenost slovenščine v Italiji
Dvojezični cestni znaki v Garmaku - slovenska imena so zapisana v lokalnem narečju.

Popis iz leta 1971 je ugotovil, da se je 93,7% prebivalcev občine izjavilo, da pripadajo slovenski jezikovni manjšini. V občini je poleg italijanskega jezika uradno zaščiten tudi slovenski jezik[15]. V skladu z določbami zakona 38/2011 Pravilnika o varstvu slovenske jezikovne manjšine Dežele Furlanije Julijske krajine [16], se dvojezični napisi uporabljajo v javnih znakih in toponimiji.[17].

Galerija fotografij[uredi | uredi kodo]

Stare turistične razglednice[uredi | uredi kodo]


Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. DPR 12/09/2007 - Comuni slovenofoni del Friuli-Venezia.
  2. AA. VV. Dizionario di toponomastica. Storia e significato dei nomi geografici italiani, 1996, GARZANTI, Milano, ISBN 88-02-04384-1
  3. "Dizionario toponomastico fiul.net". Pridobljeno dne 2011-11-30.
  4. "Grimacco". Pridobljeno dne 2012-10-15.
  5. Thomas, Lee; Lokar A. (1977) Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy, Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.
  6. Statut Občine Garmak
  7. 7,0 7,1 AA.VV., Nediške Doline - Valli del Natisone, Cooperativa Lipa Editrice, San Pietro al Natisone, 2000
  8. Franco Anelli, Bronzi romani del cividalese, Atti Accademia Scienza Letteratura Arti Udine, 1954-1957
  9. Vanna Vedaldi Iasbez, La Venetia orientale e l'Histria, Studi e ricerche sulla Gallia Cisalpina, Roma, 1994
  10. Mario Brozzi, Nadiške doline , Zgodovinski spomin Furlanije, 1982
  11. Silvia Pettarin, Rinvenimenti di monete celtiche a Moggio Udinese, Aquileia nostra, 1991
  12. Olinto Marinelli, Guida delle Prealpi Giulie, Società Alpina Friulana, Udine, 1912
  13. Paolo Diacono, Historia Langobardorum, libro V capitolo 23
  14. Giovanni Zulian, Il mio quinquennio 1914-1918, I.T.E. editrice, Venezia, 1970 (Google libri)
  15. Predloga:Cita web
  16. http://www.gazzettaufficiale.it/atto/serie_generale/caricaDettaglioAtto/originario?atto.dataPubblicazioneGazzetta=2007-11-27&atto.codiceRedazionale=007A9946&elenco30giorni=false. Neznan parameter |titolo= ni upoštevan (predlagan je |title=) (pomoč); Neznan parameter |accesso= ni upoštevan (predlagan je |access-date=) (pomoč); Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  17. http://www.presidente.regione.fvg.it/dettaglioComunicato.asp?ID=29655. Neznan parameter |titolo= ni upoštevan (predlagan je |title=) (pomoč); Neznan parameter |accesso= ni upoštevan (predlagan je |access-date=) (pomoč); Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)