Papež Pashal I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sveti Pashal I. 
Papež Pashal I. drži cerkev sv. Prakside; nosi papeško čepico in palij. Mozaik v Cerkvi sv. Prakside v Rimu
Papež Pashal I. drži cerkev sv. Prakside; nosi papeško čepico in palij.
Mozaik v Cerkvi sv. Prakside v Rimu
Škofija25. januar 817 (izvoljen)
Začetek papeževanja26. januar 817 (posvečen)
Konec papeževanja11. februar 824
PredhodnikŠtefan IV.
NaslednikEvgen II.
Redovi
Položaj98. papež
Osebni podatki
Rojstvocca. 775
Rim
Smrt11. februar 824[1] ali 824[2]
Rim
PokopanCerkev sv. Prakside v Rimu
Cerkev sv. Petra v Rimu
NarodnostItalijan
Staršioče Bonoz (Bonosus) dei Massimi
mati Teodora (Theodora)
Svetništvo
God11. februar
Svetnik vrimskokatoliška Cerkev
pravoslavne Cerkve
anglikanska skupnost
luteranci
Kanonizacijapredtridentinsko obdobje
Drugi papeži z imenom Pashal
Catholic-hierarchy.org

Pashal I., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 775 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 11. februar 824 Rim ( Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Marija z otrokom Jezusom in angeli; papež Pashal ob njenih nogah. Mozaik v apsidi cerkev Santa Maria in Domnica v Rimu. Karolinška renesansa, 8. – 9. stoletje.

Pontifex, čigar podoba krasi še danes tako značilno zidove rimskih cerkva, je bil v svojem času pomembna osebnost tako po svojem značaju kot po svojih delih. »Liber Pontificalis« omenja, da se je mladi Rimljan sin Bonoza (Bonosus) in Teodore (Theodora) posvetil svetemu študiju v šoli v Lateranski palači in je postal izvedenec ne le v cerkveni glasbi, ampak je še prav posebej preučeval tako staro kot novo zavezo svetega pisma. Zaradi krepostnega življenja je bil posvečen v duhovnika. Med krepostmi smemo posebej poudariti njegovo pobožnost, zmernost, vedrino, zgovornost, gostoljubnost, ljubezen do revežev, zlasti pa še njegovo izredno ljubezen do najbolj potrebnih. Odkupil je mnogo nesrečnikov, ki so jih ugrabili saracenski morski razbojniki in jih vrnil v njihovo domovino. Bil je v dobrih odnosih z mnogimi pobožnimi menihi. Zato ga je Leon III postavil za predstojnika samostana Svetega Štefana Prvomučenca blizu Svetega Petra, kjer je gostoljubno sprejemal številne romarje. Ker je bil tako vsesplošno priljubljen, so ga 25. januarja 817 enoglasno izvolili za papeža brez vladarjeve privolitve.[3]

Dela[uredi | uredi kodo]

Pashal je zbral mnogo relikvij mučencev; obnovil je veliko cerkva in jih na novo okrasil z mozaiki.

»Liber Pontificalis« mu pripisuje tudi več čudežev.[4]

Smrt in češčenje[uredi | uredi kodo]

Pashal je umrl v Rimu 11. februarja 824. Pripadniki frankovske stranke so preprečili, da bi ga pokopali v Baziliki svetega Petra v Vatikanu. Zato je bil pokopan najprej v Baziliki svete Prakside v Rimu, kjer je tudi mozaik z njegovim likom; to cerkev je namreč on na novo pozidal in okrasil z mozaiki, ki jih lahko še danes občudujemo.[5] :

Njegov god je v katoliški Cerkvi 11. februarja; pred koncilsko koledarsko reformo je bil njegov god 14. maja.

Opombe in viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciclopedia dei Papi — 2000.
  2. Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
  3. »Paschal I«. History of the Popes. Pridobljeno 3. junija 2013.
  4. F. Chobot. A pápák története. str. 138.
  5. F. Chobot. A pápák története. str. 139.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
  • C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
  • John N.D. Kelly (1989). Gran Dizionario Illustrato dei Papi. Casale Monferrato (AL) : Piemme. ISBN 9788838413261.
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Štefan IV.
Papež
817–824
Naslednik: 
Evgen II.