Papež Roman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
 Roman 
Pope Romanus Illustration.jpg  *
Papež Roman
Sedež avgust 897 (izvoljen)
Pričetek papeževanja avgust 897 (posvečen in ustoličen)
Konec papeževanja november 897 (4 mesece)
Predhodnik Štefan VI.
Naslednik Teodor II.
Redovi
Položaj 114. papež
Osebni podatki
Rojstvo pred 850
Gallese (Papeška država
Frankovsko cesarstvo
danes: Italija)  *
Smrt november 897
Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo
danes: Italija)  *
Pokopan Stara Bazilika svetega Petra, Vatikan
Narodnost Italijan
Vera katoličan
Starši Konstantin
Geslo
Drugi papeži z imenom Roman

Roman (včasih tudi Roman I.latinsko Papa Romanus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * pred 850 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 897 ali pozneje Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija)
Papež je bil od avgusta do novembra 897.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Papež Roman

Roman se je rodil pred letom 850 v Galleseju blizu Civita Castellana, Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija. Bil je sin Konstantina (Constantino). Iz njegovega cerkvenega življenja je znano, da je bil kardinal-duhovnik pri San Pietro in vincoli (Sveti Peter v vezeh - kardinalski naslov). Za kardinala ga je imenoval v svojem tretjem konsistoriju 867 papež Nikolaj I.. Nekateri viri omenjajo, da je bil brat, po drugih nečak, Marina I. [1] [2] [3]

Papež[uredi | uredi kodo]

Malo verjetno je poročilo, ki ga prinaša Platina [4] v 15. stoletju, češ da se je izrekel zoper Šefana VI.. Izgleda, da so ga odstavili (po nekih virih zastrupili) pripadniki neke rimske stranke, ki se jim je z nečim zameril; njegov naslednik Teodor II. se je v svojem izredno kratkem papeževanju odlikoval ravno s tem, da je vrnil čast spominu Formoza in prenesl njegovo truplo k Sv. Petru. Zato je možno, da je Romana odstavila ista stranka, ki ga je postavila, in sicer zaradi njegovega zadržanja, ki ni bilo dovolj odločno v prid Formozu.

Dela[uredi | uredi kodo]

Smrt in spomin[uredi | uredi kodo]

Papeža Romana so odstavili novembra 897. Ni poročil glede njegove usode; zato lahko sklepamo, da so ga prisilili obleči meniško kuto, kar je bilo enako odstavitvi – in je verjetno potem še precej časa živel; po drugih virih pa naj bi ga zastrupili in je umrl že novembra 897. [7] [8]
Pokopali so ga v staro Baziliko sv. Petra.

Ocena[uredi | uredi kodo]

Za papeže je bilo 10. stoletje zares temačno in ga po pravici imenujemo mračno stoletje. Brez cesarske zaščite so bili nemočni in prepuščeni muham rimskega in italijanskega plemstva, ki si je nadzor nad Cerkvijo pridobivalo tako, da je na njene položaje nastavljalo svoje sorodnike ali politične somišljenike. Kronika, ki jo je napisal nemški škof Liutprand,[9] slika posvetnost na papeževem dvoru; vendar jo je treba brati s pridržkom, saj je bil pisec zelo protirimsko razpoložen in je zato dvomno, da je pisal nepristransko. [10]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "The Cardinals of the Holy Roman Church. General list of Cardinals 9th Century (795-900)". Salvador Miranda. 1998-2015. Pridobljeno dne 26. februar 2017. 
  2. ^ Anura Guruge (16 Feb 2010). The Next Pope (illustrated izd.). str. 88. ISBN 9780615353722. 
  3. ^ M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 105. 
  4. ^ Bartolomeo Platina (rojen kot Bartolomeo Sacchi; 1421-1481) – italijanski renesačni humanist, zgodovinar in pisatelj
  5. ^ "Papa Romano". Cathopedia. 28. januar 2013. Pridobljeno dne 26. februar 2017. 
  6. ^ "Pope Romanus". Catholic Encyclopedia New Advent. 1912. Pridobljeno dne 26. februar 2017. 
  7. ^ "Romano". Enciclopedia dei Papi di Vito Loré. 2000. Pridobljeno dne 26. februar 2017. 
  8. ^ "Papa Romano I". Dec. 2000. Pridobljeno dne 26. februar 2017. 
  9. ^ Liutprand Kremonski (920-972) je bil nemški škof v Cremoni in pomemben zgodovinar
  10. ^ Harry Rosenberg. Kriza zahoda v: Zgodovina krščanstva. str. 24459. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Niz člankov
Krščanstvo
Krščanstvo

Osebnosti
Jezus Kristus
Devica Marija
Apostoli
Cerkveni očetje
Svetniki
Papeži

Zgodovina
Ekumenski koncili
Velika shizma
Katolištvo
Pravoslavje
Protestantizem

Osnove
Sveta Trojica
Cerkev
Sveto pismo
Zakramenti

Molitve
Oče naš
Zdrava Marija
Veroizpoved
Rožni venec

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

(v slovenščini)
  • Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II.. Mohorjeva družba, Celje 1989.
  • Zgodovina krščanstva. prevajalec Uroš Kalčič. Ljubljana: Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče. 1992. str. 688. COBISS 29084160. ISBN 86-341-0644-6.  (izvirnik: The history of Christianity, Revised edition copyright 1990 Lion Publishing).
  • Fran Grivec: Vzhodno cerkveno vprašanje. Samozaložba, Maribor 1909.
(v angleščini)
  • Richard P. McBrien: Lives of the Popes. San Francisco 2000.
(v francoščini)
  • John Norman Davidson Kelly: Dictionaire des papes. Brepols 1996.
(v nemščini)
  • Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • Päpste und Papsttum. Herder Lexikon (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016.
(v italijanščini)
  • Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco. Armando Editore, Roma 2013.
(v madžarščini)
  • Ferenc Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v slovenščini)
(v angleščini)
(v italijanščini)
(v portugalščini)

Papa Romano I (portugalsko)

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Štefan VI.
Papež
897–897
Naslednik: 
Teodor II.