Papež Pij VIII.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pij VIII.
PioVIII.jpg
Pričetek papeževanja 31. marec,1829
Konec papeževanja 30. november, 1830 (1 leto, 244 dni)
Predhodnik Leon XII.
Naslednik Gregor XVI.
Redovi
Duhovniško posvečenje 17.december, 1785
Škofovsko posvečenje 11. avgust 1800 imenovan za škofa Montalta; 17. avgust 1800 prejme škofovsko posvečenje
posvečevalec Giuseppe Maria Doria Pamphilj
Povzdignjen v kardinala 8. marec, 1816 kardinal-duhovnik S. Maria in Traspontina
Osebni podatki
Rojstvo Francesco Saverio Castiglioni
20. november 1761({{padleft:1761|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2]
Cingoli[d]
Smrt 30. november 1830({{padleft:1830|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1][2] (69 let)
Rim[1]
Pokopan Bazilika svetega Petra, Rim-Vatikan
Narodnost italijanska
Starši grof Ottavio Castiglioni
Sanzia Ghislieri
Izobrazba doktorat iz civilnega in cerkvenega prava
Alma mater zavod Campana Osimo in zavod Montalto Bologna
Grb
{{{coat_of_arms_alt}}}
Geslo
Pokopan Bazilika sv. Petra, Vatikan

Drugi papeži z imenom Pij

Catholic-hierarchy.org

Papež Pij VIII., rojen kot Francesco Saverio Maria Felice Castiglioni, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 20. november 1761, Cingoli, † 30. november 1830. Papež je bil med letoma 1829 in 1830.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Vzpon[uredi | uredi kodo]

Papež Pij VIII. se je rodil dne 20. novembra 1761 v kraju Cingoli[3]. 17. decembra 1785 je prejel duhovniško posvečenje. Francesco Saverio Castiglioni je poleg teologije študiral tudi pravo v Bologni in postal doktor civilnega in kanonskega prava. 1785 je postal duhovnik. Postal je tajnik komisije za izvajanje sklepov pistojske sinode (1786). Končno je opravljal službo generalnega vikarja v raznih škofijah, dokler ni bil končno imenovan za stolnega prošta v rojstnem kraju Cingoli.

Škof na treh mestih[uredi | uredi kodo]

11. avgusta 1800 je bil imenovan za škofa Montalta in 17. avgusta istega leta je prejel škofovsko posvečenje. Ker je 1808 zavrnil prisego francoski državi, ga je Napoleon dal zapreti. Pij VII. ga je 8. marca 1816 imenoval za kardinala-duhovnika S. Maria in Traspontina (ustoličen je bil 29. aprila istega leta). Istočasno je bil postavljen za škofa v Ceseni. [4] 1821 ga je papež prestavil za škofa v Frascati. Papež in državni tajnik kardinal Consalvi sta njegovo delo zelo cenila. 4. avgusta 1821 je postal uslužbenec Rimske kurije in 13. avgusta istega leta je bil imenovan za kardinal-škofa Frascatija. 14. novembra 1821 je postal prefekt Rimske kurije.

Papež[uredi | uredi kodo]

Papež Pij VIII.

Že leta 1823 je veljal za glavnega kandidata liberalnejše smeri med kardinali, po smrti Leona XII. pa so ga za papeža izvolili 31. marca 1829. in 5. aprila istega leta je bil ustoličen na sedež svetega Petra. Učeni in pobožni mož je pokazal dovolj širine za vsa pereča cerkvena vprašanja. Posvetil se je urejanju odnosov s Francijo in nekaterimi drugimi (zlasti nemškimi) državami, podprl je gospodarsko in socialno dejavnost v cerkveni državi, predvsem pa si je prizadeval za poglobitev vere nasproti naraščajočemu verskemu indiferentizmu. Umrl je 30. novembra 1830.

Edina okrožnica[uredi | uredi kodo]

V svojem kratkem papeževanju je papež Pij VIII. izdal samo eno okrožnico in sicer »Traditi humilitati« z nadevkom 24. maj 1829. V njej navaja kot glavne vzroke za propadanje vernosti ter političnega in družbenega reda: ravnodušnost v verskih zadevah, širjenje bibličnih družb, napadanje svetosti zakonske zveze ter nasprotovanje cerkvenim dogmam in cerkveni ureditvi. Za to zadnje obtožuje zlasti tajna združenja kot prostozidarje. Njihov vpliv na mladino po njegovem mnenju predstavlja nevarnost za prihodnost, ki bo prinesla nove družbene in verske pretrese. [5]

"Pobožen mož"[uredi | uredi kodo]

Malahijeva prerokba imenuje papeža Pija VIII. »Vir religiosus« - »Pobožen, veren mož«. Po eni strani je bil veren in pobožen dušni pastir, ki je v svoji edini okrožnici zavračal tisto, kar je po njegovem mnenju pomenilo nevarnost za vero. Tako prepričanje je izpovedoval tudi že prej. Po drugi strani pa izvajajo pomen prerokbe iz besedne igre glede imena: »pius« = »pobožen«.

Nenadna smrt[uredi | uredi kodo]

Začenši od izvolitve je bil Pij VIII. krhkega zdravja. Ko so ga izvolili, je že bil hudo bolan, skoraj paraliziran.[navedi vir] Kljub temu so nejasne okoliščine njegove "nenadne" smrti sprožile predpostavko, da je bil zastrupljen. Knez Chigi, papežev sodobnik in častni zastopnik na papeškem dvoru, je zapisal v dnevnik 2. decembra 1830: » V seciranju papeževega trupla sinoči smo našli drob popolnoma zdrav; opazili smo nekaj slabosti na pljučih. Drugi pravijo, da je bilo nekaj oslabelosti srca; ostane torej, da zvemo, od katere bolezni je umrl.« Te besede so nekateri razlagali kot namig, da je obstajala zarota[navedi vir]. Vendar večina virov tega niti ne omenja.

Slovstvo[uredi | uredi kodo]

  • Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989, 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
  • Dr. Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Prof. Dr. Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933, 551 Seiten.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, Achte verbesserte Auflage, G.m.b.H. Trier 1922.
  • August Franzen: Pregled povijesti Crkve, Preveo Josip Ritig, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: A. Franzen: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, Druga pregledana in dopolnjena izdaja).
  • Bangha Béla S.J.: Katolikus lexikon, Budapest, Založba: A magyar kultúra kiadása 1932

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Record #11879244X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 Encyclopedia of Popes — 2000.
  3. ^ mesto v pokrajini Marche (glavno mesto Ancona) ob Jadranskem morju
  4. ^ V Ceseni sta se rodila tudi papež Pij VI. ter papež Pij VII.. Tako je dobilo mesto naziv „mesto treh papežev”. Med Napoleonovimi vojnami je bilo v Ceseni oropano veliko samostanov in cerkva.
  5. ^ * Seppelt –Löffler, Papstgeschichte, str. 385

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Unknown
Škof Montalta
1800–1816
Naslednik: 
Pietro Paolo Mazzichi
Škof Cesene
1816–1821
Naslednik: 
Antonio Maria Cadolini
Predhodnik: 
Michele di Pietro
Vodja apostolske penitenciarije
4. avgust, 1821 – 31. marec, 1829
Naslednik: 
Emmanuele De Gregorio
Predhodnik: 
Leo XII.
Papež
1829–1830
Naslednik: 
Gregor XVI.