Papež Sergij I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sveti Sergij I. 
Portret
Pričetek papeževanja 15. december 687
Konec papeževanja 8. september 701
Predhodnik Konon
Naslednik Janez VI.
Nasprotnik Teodor (687)
Pashal (I.) (687-692)
Redovi
Položaj 84. papež
Osebni podatki
Rojstvo 650
Palermo, Bizantinsko cesarstvo
Smrt 12. september 701
Rim, Bizantinsko cesarstvo
Pokopan Cerkev sv. Petra v Rimu
Narodnost Sirec
Geslo
Svetništvo
God 8. maj
Svetnik v rimskokatoliška Cerkev
pravoslavne Cerkve
anglikanska skupnost
luteranci
Kanonizacija predtridentinsko obdobje
Drugi papeži z imenom Sergij

Sergij I. je bil rimski škof, (papež) in svetnik Rimskokatoliške cerkve, * 635 Sicilija Bizantinsko cesarstvo) † 8. september 701, Rim, Bizantinsko cesarstvo.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Svetega Huberta Liežanskega
je posvetil sveti papež Sergij

Sergija so izvolili za papeža, da bi dokončali tekmovanje med protipapežema Pashalom in Teodorjem. Ko je bil decembra posvečen, je Sergij dokončal zadnjo vprašljivo sedisvakanco med bizantinskim papeštvom. Kot pri njegovem predhodniku Martinu I. je prišlo do spora z bizantinskim cesarjem Justinijanom v zvezi s teološkimi razpravami: on je odklonil potrditev kanonov Quinsext koncila oziroma sinode. Ta koncil oziroma sinodo imenujejo Quinsext = Peti in Šesti, ker je cesar na njem brez posvetovanja s papežem dodajal utemeljene, pa tudi sporne kanone k odlokom Petega in Šestega ekumenskega koncila. Gre torej za dodatke in razlage k Drugemu in Tretjemu carigrajskemu vesoljnemu cerkvenemu zboru. Ta sinoda pa je bolj znana pod imenom Trulanska sinoda. Na njej je hotel cesar utrditi enotnost med vzhodnimi in zahodnimi Cerkvami.

Med kanoni, ki jih papež ni hotel potrditi, je bila trditev, da je carigrajski patriarh enak rimskemu papežu, da lahko poročeni možje zadržijo žene ko prejmejo mašniško posvečenje, pa tudi zavračanje zahodne prakse posta ob sobotah in podobno. Samodržec cesar Justinijan je sicer ukazal, naj ga vojska ujame in privede vklenjenega v Carigrad, kot je pred tem njegov predhodnik Konstans II.Konstans ukazal ujetje papeža Martina I. Razmere pa so se od tedaj močno spremenile in papeštvo je pridobilo na Zahodu večji ugled. Cesarski eksarh v Raveni je cenil novega papeža. Tako so združene ravenske in rimske milice, kakor tudi razkačeno ljudstvo, preprečile cesarski vojski, da bi papeža ujela. Poveljnik se je pred njimi celo zatekel po zaščito k papežu. [1]

Določbe[uredi | uredi kodo]

Smrt[uredi | uredi kodo]

Po nekaj papežih, ki so bili bolehni in so vladali le malo časa, je Sergij I. preživel več časa na sedežu apostola Petra in je po štirinajstih letih papeževanja umrl dne 21. septembra 687 v Rimu.

Pokopan je v cerkvi svetega Petra v Vatikanu. Njegov god je 8. septembra.

Upodabljanje v umetnosti[uredi | uredi kodo]

Papeža Sergija so radi upodabljali tudi v renesansi. Tukaj so upodobljene njegove sanje, v katerih angel prinaša škofovsko kapo in palico z naročilom, naj to izroči prihajajočemu romarju (zgoraj pa posvetitev istega škofa):

Prizor Sanje papeža Sergija prikazuje čas okoli leta 700 v Rimu, gledano z Angelskega gradu, starodavne ruševine, proti stari cerkvi svetega Petra. Angel se prikaže papežu Sergiju v sanjah in mu naroča, naj imenuje romarja z imenom Hubert za škofa namesto umorjenega lieškega škofa Lamberta. V ozadju, zunaj stebrišča svetega Petra, papež izroča Hubertu škofovski križ in mitro. Ker ta podoba ne predstavlja najpomembnejših dogodkov iz življenja svetega Huberta, je morala biti ena iz obsežne vrste upodobitev dogodkov iz njegovega življenja. [3]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Papež sveti Sergij I.
(starodavna upodobitev)

Opombe in viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Date 8 September 701: Death of Pope Sergius I". Today in History. Pridobljeno dne 2013-02-16. 
  2. ^ M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 68. 
  3. ^ "Rogier van der Weyden: Sanje papeža Sergija". Web Gallery of Art, created by Emil Krén and Daniel Marx. Pridobljeno dne 2013-02-18. 

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Konon
Papež
687–701
Naslednik: 
Janez VI.