Papež Benedikt II.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sveti Benedikt II. OSB
Papež sveti Benedikt II.
Papež sveti Benedikt II.
Sedež 22. julij 683
Pričetek papeževanja 26. junij 684
Konec papeževanja 8. maj 685
Predhodnik Leon II.
Naslednik Janez V.
Redovi
Položaj 81. papež
Osebni podatki
Rojstvo Benedictus Sabellus (ali: Benedikt Savelli)
635
Rim
Smrt 11. maj 685
Rim
Pokopan Cerkev sv. Petra v Rimu
Narodnost Italijan
Starši oče Janez Savelli (latinsko: Johannes Sabellus)
Izobrazba benediktinec
Geslo
Svetništvo
God 8. maj
Svetnik v rimskokatoliška Cerkev
pravoslavne Cerkve
anglikanska skupnost
luteranci
Kanonizacija predtridentinsko obdobje
Drugi papeži z imenom Benedikt

Benedikt II., [1] je bil rimski škof, papež in svetnik Rimskokatoliške cerkve, * okrog 635 Rim, (Italija, Bizantinsko cesarstvo) † 8. maj 685, Rim, Bizantinsko cesarstvo.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Benedikt je bil sin Rimljana Janeza (Johannes). Že zmlada je bil v cerkveni službi. Vstopil je k benediktincem na Monte Cassinu. Napredoval je v preučevanju svetih knjig in pobožnosti, odlikoval se je pa tudi z velikim sočutjem do trpečih, z dobrodelnostjo in srčno dobroto do vseh, zlasti do revežev. S tem si je pridobil srca ljudi, da so ga po Leonovi smrti enoglasno izvolili za naslednika. Za papeža so ga izvolili 22. julija 683, kmalu po smrti Leona II.. Preteklo pa je celo 11 mesecev, preden je iz Carigrada prispelo cesarsko dovoljenje; tako je bil posvečen za rimskega škofa šele 26. junija 684. Zdi se, da je cesar hotel papeža, ki bo podpiral odloke Tretjega carigrajskega vesoljnega cerkvenega zbora.

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Pri cesarju Konstantinu Pogonatu (668-685) si je pridobil s svojo učenostjo, pobožnostjo in prijaznostjo toliko spoštovanje in naklonjenost, da je cesar dovolil, da lahko odslej izvolitev novega papeža potrdi kar ravenski eksarh Teodor (677-687), kar je pomenilo občutno skrajšanje postopka. Poleg tega se mu je posrečilo celo to, da je ravenska Cerkev ukinila svojo avtokefalnost ter se pridružila Rimu.

Papež Benedikt si je močno prizadeval, da bi pridobil za sklepe carigrajskega koncila vse Cerkve, posebno precej svojeglavo špansko, kjer so na pokrajinskem cerkvenem zboru v Toledu leta 684 soglasno sprejeli te odloke.

V Rimu je obnovil velik javnih stavb. Svoje veliko premoženje pa je uporabil za podpiranje duhovnikov, samostanov, bolnišnic in romarskih zatočišč. [2][3]

Smrt in češčenje[uredi | uredi kodo]

Benedikt II. je umrl 8. maja 685 v Rimu. Pokopan je v cerkvi sv. Petra v Vatikanu.[4]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Opombe in viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ime Benedikt je latinska beseda: benedictus = (-a, -um) in pomeni slovensko: blagoslovljen).
  2. ^ "Benedict II. A.D. 683-685". Platina. Pridobljeno dne 2013-02-13. 
  3. ^ M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 67. 
  4. ^ F. Chobot. A pápák története. str. 113. 

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
  • J. Gergeljy: A pápaság története. Kossuth könyvkiadó, Budapest 1982. ISBN 963 ö9 1863 3. Stran je 49
  • J. Holzer: Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen. Niederösterreichisches Pressehaus, St. Pölten 1979, 1. Auflage. (Slovenski prevod: Zgodovina Cerkve v stotih slikah, Družina Ljubljana 1995, Prevedel France M. Dolinar)
  • Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • P. Manns: Testvéreink a szentek (po: P. Manns: Reformer der Kirche, Matthias-Grünewald-Verlag Mainz, 1970), szerkesztő: László Marosi, 2. kiadás, Prugg-Verlag Eisenstadt 1980.
  • A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
  • M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
  • Zgodovina krščanstva. prevajalec Uroš Kalčič. Ljubljana: Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče. 1992. str. 688. COBISS 29084160. ISBN 86-341-0644-6.  (izvirnik: The history of Christianity, Revised edition copyright 1990 Lion Publishing).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Leon II.
Papež
684–685
Naslednik: 
Janez V.