Papež Bonifacij IV.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sveti Bonifacij IV. 
San Bonifacio IV papa1.gif
Pričetek papeževanja 25. september 608
Konec papeževanja 8. maj 615
Predhodnik Bonifacij III.
Naslednik Adeodat I.
Redovi
Položaj 67. papež
Osebni podatki
Rojstvo cca. 550
Marsica[d], Bizantinsko cesarstvo
Smrt 8. maj 615[1]
Rim, Bizantinsko cesarstvo
Pokopan stebrišče bazilike svetega Petra Rim
Narodnost Rimljan
Starši oče zdravnik Janez
Svetništvo
God 25. maj
Svetnik v rimskokatoliška Cerkev
pravoslavne Cerkve
anglikanska skupnost
luteranci
Kanonizacija predtridentinsko obdobje
Drugi papeži z imenom Bonifacij

Bonifacij IV., je bil svetnik in rimski papež in Rimskokatoliške cerkve[2]. * okrog 550 Valeria (=Abruzzo, Italija, Vzhodno Rimsko cesarstvo8. maj 615 v svoji hiši-samostanu v Rimu (Italija, Bizantinsko cesarstvo). Pokopan je pod stebriščem bazilike svetega Petra v Rimu.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Tudi tokrat je bilo treba čakati skoraj deset mesecev, da je bizantinski samodržec Fokas dovolil izvolitev Bonifacija IV., rimskega arhiprezbiterja, benediktinca in Gregorjevega učenca. Posvetili so ga za škofa šele oktobra 608.

Sinoda pod Bonifacijem III. je glede papeških volitev namreč določila:

  • v času papeževega življenja ne sme biti nikakršnih dogovarjanj o njegovem nasledniku;
  • novega papeža je treba voliti tri dni po smrti predhodnika,
  • volitve morajo potekati popolnoma svobodno.

Preureditev Panteona v Marijino cerkev[uredi | uredi kodo]

Rudolf von Alt: Pogled na Panteon 1835; vidita se Berninijeva zvonika.

Panteon so zgradili za vladanja Marka Agripa [3]), kot spomin na Agripovo zmago pri Akciju [4] nad Antonijem in Kleopatro. Ta tempelj je pogorel 80 po Kr. a 125 ga je popolnoma na novo zgradil cesar Hadrijan. Panteon je bil posvečen vsem poganskim bogovom in od tod ime; grška beseda Πάνθεον (Pantheon: grško παν - pan= »vse« in θεόs - teós = »bog«)) pomeni namreč Hram posvečen vsem bogovom, a napravljen je po edinstvenem cesarjevem načrtu. Obnovila sta ga zopet cesarja Septimij Sever (193-211) in Karakala (211-17). V prvih dveh stoletjih obstanka so v nišah stali kipi bogov, v središču pa so darovali in sežigali živali, katerih dim se je dvigal skozi edino svetlobno odprtino (oculus).

Ko je 313 cesar Konstantin I. Veliki z Milanskim odlokom dal krščanstvu svobodo, je tempelj nekaj časa sameval; 346 je bilo prepovedano pogansko bogoslužje, 356 pa so zaprli vse poganske templje, a 408 so jim določili nov namen.

Bizantinski cesar Fokas (602-10) je podaril hram papežu Bonifaciju leta 609; le-ta ga je - kot prvega na Zahodu - spremenjen v krščansko cerkev, ki je bila posvečena najprej Devici Mariji in vsem mučencem. Ob posvetitvi so postavili oltar nasproti vhodu s podobo Device z Jezusom nad njim.[5]

Po izročilu je iz opustošenih katakomb dal prepeljati 28 vozov mučeniških ostankov in zato je cerkev dobila ime Sancta Maria ad martyres (Sveta Marija pri mučencih), oziroma zarasdi zunanjega videza S. Maria Rotunda (Okrogla sveta Marija); naziv Cerkev vseh svetnikov je dobila šele pod Gregorjem III. S tem se je v Cerkvi začel uvajati praznik Vseh svetih.[6]

610 je sklical sinodo v Rimu, ki je v navzočnosti londonskega škofa Melita razpravljala o vprašanjih angleške Cerkve in o meništvu na britanskem otočju.

Smrt[uredi | uredi kodo]

Bonifacij je umrl 8. maja 615.[7]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, IV deli (1968-1973). Izdajo sta pripravila M. Miklavčič in J. Dolenc.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes, Gebr. Carl&Nicolaus Benziger, Einsiedeln-NewYork-Cincinati-St.Louis 1883, 2. izdaja.
  • C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
  • C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
  • M. Vogel: Szentek élete II, Prevedel v madžarščino A. Karl. Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
  • B. Bangha S.J.: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • I. Diós: A szentek élete, Szent István Társulat, Budapest 1984.
  • A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV zv., Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, Achte verbesserte Auflage, G.m.b.H. Trier 1922.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po:Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, 2. izdaja).

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Encyclopedia of Popes — 2000.
  2. ^ Papež je bil od 25. septembra 608 do 8. maja 615.
  3. ^ Marcus Agrippa; njegovo ime se vidi nad vhodom v Panteon še danes
  4. ^ Akcij je mesto v Grčiji, ymaga pa je bila dosežena 2. septembra 31 pr. Kr.
  5. ^ "Pantheon, Rome". Sacred Destinations. Pridobljeno dne 2011-11-02. 
  6. ^ F. Chobot. A pápák története. str. 103. 
  7. ^ Metod Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 63. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Bonifacij III.
Rimski škof
Papež

608–615
Naslednik: 
Adeodat I.