Sveti Anzelm

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Anzelm iz Canterburyja
Portret
Rojstvo 1033[1]
Aosta[2]
Smrt 14. april 1109
Canterbury[2]
Državljanstvo Flag of France (XII-XIII).svg Francija
Poklic filozof, teolog, duhovnik, klerik, menih
Era Srednjeveška filozofija
Regija Zahodna filozofija
Šola/tradicija zgodnja sholastika
Glavna zanimanja
Metafizika, dialektika (in teologija)
Pomembne ideje
Ontološki dokaz za obstoj Boga, vzajemnost vere un razuma

Sveti Anzelm iz Canterburyja, italijanski filozof, teolog in nadškof Canterburyja (od 1093 do 1109), * 1033, Aosta/Aoste, Burgundija (danes Italija), † 21. april 1109, Canterbury, Anglija.

Nasilna vzgoja njegovega očeta, lombardskega plemiča, je precej vplivala na Anzelmovo odločitev za duhovniški poklic. Po smrti matere leta 1059 se je odpravil v Normandijo v benediktinski samostan v Becu, ki ga je vodil njegov sorojak Lanfranc. Anzelm je tudi v nadaljevanju sledil Lanfrancovi karierni poti od priorja samostana Bec do Canterburyjskega nadškofa v Angliji. Pokopan je v canterburyjski stolnici.

Filozofija[uredi | uredi kodo]

Anzelm velja za utemeljitelja sholastike. Za razliko od intelektualcev iz zgodnjega srednjega veka, ki so bili pretežno enciklopedični kompilatorji[3] ali mistiki [4], je Anzelm pod vplivom Berengarja iz Toursa prevzel racionalno dialektiko za orodje[5] pri obravnavi temeljnih verskih resnic, med katerimi zavzema najopaznejšo mesto resnica o bivanju Boga.

V Proslogionu, njegovem filozofsko najpomembnejšem delu, poskusi po racionalni poti dokazati bivanje Boga s tem, da si zamisli bitje[6], od katerega se ne more zamisliti ničesar večjega/popolnejšega od tega bitja samega. Misel o najeminentnejšem bitju, od katerega si ni mogoče zamisliti ničesar bolj eminentnega, je pogojena z obstojem tega bitja v realnosti in ne zgolj umišljeno v idejah, kakor se je na začetku argumenta izrazil Anselm.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Record #118503278 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 Ансельм Кентерберийский — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  3. ^ Alkuin, Izidor Seviljski, Hraban Maver
  4. ^ Psevdo-Dionizij, Eriugena
  5. ^ grško organon
  6. ^ ali stvar iz latinsko res

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Maurer, Armand A., »Srednjeveška filozofija zahoda«, Mohorjeva družba, Celje 2001 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]