Arhidiakon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Arhidiakon (gr. aρχιδιάκονος [archidaikonos], lat. archidiaconus = naddiakon) je škofov namestnik.

Niz člankov
Krščanstvo
Krščanstvo

Osebnosti
Jezus Kristus
Devica Marija
Apostoli
Cerkveni očetje
Svetniki
Papeži
Kardinali
Nadškofi
Škofi

Zgodovina
Ekumenski koncili
Drugi vatikanski koncil
Velika shizma
Zahodni razkol
Katolištvo
Pravoslavje
Protestantizem

Osnove
Sveta Trojica
Cerkev
Sveto pismo
Zakramenti

Molitve
Oče naš
Zdrava Marija
Veroizpoved
Rožni venec

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naloge arhidiakona[uredi | uredi kodo]

Čeprav arhidiakoni niso imeli škofovskega posvečenja, so bila njihova pooblastila zelo obsežna. Njihova naloga je bila varovati cerkveno disciplino, nadzorovati duhovnike in skrbeti za bogoslužje. Razglašali so škofovske (tudi patriarhove) odloke in so skrbeli, da so se le-ti izvajali. Presojali so tudi primernost in pripravljenost duhovniških kandidatov, kar je bila zelo občutljiva zadeva, saj se večina od njih ni vzgajala v semeniščih, temveč so jih pripravljali razgledani duhovniki - magistri, ki so imeli določeno izobrazbo iz teologije in cerkvenega prava. Arhidiakoni so imeli pomembno besedo pri podeljevanju cerkvenih služb, župnij in beneficijev. Tudi pri inkorporaciji kakšne župnije drugi cerkveni ustanovi so morali dati svojo privolitev. Razsojali so v primeru sporov med duhovniki, izrekali cerkvene kazni (suspenzi, ekskomunikacije...). Nad javnimi prestopki so izrekali sodbe in razglasili kazni.

Podelitev naziva[uredi | uredi kodo]

Obred slovesne blagoslovitve in podelitve naziva arhidiakon se imenuje umestitev in ga opravi krajevni škof. Arhidiakon ima pravico, da sme pri slovesnostih v svoji župniji nositi škofovske znake, predvsem pektoral (naprsni križ) in škofovski prstan, kakor tudi ustrezno prelatsko duhovniško obleko, talar, rdeči cingulum, moceto, nekdaj pa so t. i. infulirani arhidiakoni lahko uporabljali tudi mitro, pastirsko škofovsko palico, biret itd. [1]

Poslednji infulirani arhidiakon v Sloveniji je bil Franc Tovornik (1927-1973), nadžupnik v Slovenskih Konjicah. [2]

Arhidakonat[uredi | uredi kodo]

Izmed vseh slovenskih škofij so arhidakone in arhidiakonat obdržali zgolj v Ljubljanski nadškofiji. Ljubljanska nadškofija je trenutno razdeljena na štiri arhidiakonate.

Arhidiakonat je organizacijska in pastoralna enota več dekanij skupaj, ki tvorijo zaokroženo ozemlje nadškofije. Naloga arhidiakonov je, da pomagajo župnikom in dekanom, skrbijo za posodabljanje in prilagajanje praktičnega pastoralnega dela po dekanijah in župnijah.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško ob 850-letnici pražupnije, Slovenske Konjice 1996. (COBISS)
  2. Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško ob 850-letnici pražupnije, Slovenske Konjice 1996. (COBISS)
  3. Nadškofija Ljubljana[1]

Viri:[uredi | uredi kodo]

  • Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)
  • Boldin, Aleksandra, 120-letnica imenovanja Mihaela Napotnika za lavantinskega škofa, Slovenske Konjice:Občina:Nadžupnija 2009, (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]