Talar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Škof Andrej Glavan v škofovskem talarju z vijoličnimi gumbi

Talár (lat. [talaris] = do gležnjev segajoč) je v krščanstvu uradno vrhnje oblačilo duhovnikov z okroglimi gumbi za zapenjanje. V slovenščini se kot sinonim uporablja tudi ime sutána [1], kar pa se razlikuje od rabe drugje.

Talar kot del vsakdanje duhovniške oprave predpisujejo Rimskokatoliška cerkev (RKC), Pravoslavna cerkev, Anglikanska cerkev in nekatere reformirane (protestantske) cerkve.

Po pravilih RKC je stopnja duhovnika označena s pasom cingulum: črn za nižje stopnje, vijoličen za škofe in nadškofe ter škrlaten za kardinale. 33 gumbov na talarju simbolizira Kristusova leta ob smrti.

Podobno oblačilo uradnikov, kot so: člani univerzitetnega profesorskega zbora, sodni uradniki, namenjena za slovesne ali uradne priložnosti se imenuje toga.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Primerjaj SSKJ talar in SSKJ sutana

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)
Kardinal Tarcisio Bertone v belem talarju, ki je izjemoma dovoljen v tropskih krajih. Talar je obrobljen s škrlatno obrobo, ki označuje kardinala.
Grški pravoslavni duhoven v ohlapnem (zunanjem) talarju, pokrit s kamilavko
Sirski pravoslavni antiohijski patriarh, Ignatius Zakka I Iwas v rdečem talarju in duhoven v črnem.