Aramejščina ܐܪܡܝܐ , ארמית Arāmît Izgovorjava arɑmiθ], [arɑmit], Materni jezik Armenija , Azerbajdžan , Iran , Irak , Izrael , Gruzija , Libanon , Palestina , Rusija , Sirija , Turčija Področje Bližnji vzhod , Osrednja Azija , Evropa , Severna Amerika in Avstralija .Št. maternih
(550.000 cited 1994–1996)[1] Pisava aramejski abjad , sirski abjad , hebrejski abjad , mandejska abeceda , arabski Abjad (narečje) z najdenimi napisi v demotski [2] kitajski pisavi [3] Jezikovne kode ISO 639-3 Različno:arc Imperialna aramejščina (700–300 BC)oar Stara aramejščina (pred 700 BC)aii Asirska neo-aramejščina aij Lishanid Noshan amw Zahodna neo-aramejščina bhn Bohtan neo-aramejščina bjf Barzani judovska neo-aramejščina cld Chaldean neo-aramejščina hrt Hértevin huy Hulaulá jpa Judovskopalestinska aramejščina kqd Koy Sanjaq Surat lhs Mlahsô lsd Lishana Deni mid Moderni mandejski myz Klasični mandejski sam Samaritan Aramaic syc Sirščina (klasična)syn Senaya tmr Judovskobabilonska aramejščina trg Lishán Didán tru Turoyo xrm Armazic (0–200 AD) Seznam Linguist
arc Imperialna aramejščina (700–300 BC) oar Stara aramejščina (pred 700 BC) myz Klasični mandejski xrm Armazic (0–200 AD) jpa Judovskopalestinska aramejščina (200– AD)Glottolog aram1259 Linguasphere 12-AAATa članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA . Brez ustrezne podpore za interpretacijo , lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.
Aramêjščina je semitski jezik s štiritisočletno zgodovino, v katerem so izvorno napisani nekateri deli Svetega pisma . Bila je upravni jezik različnih imperijev (na primer Perzijskega cesarstva ) in jezik čaščenja božanstev, verjetno pa tudi materni jezik Jezusa Kristusa . Med zadnjimi kraji, v katerih se je aramejščina še ohranila, je sirsko mesto Malula okoli 40 km severovzhodno od Damaska , s prebivalci večinoma grške pravoslavne vere .
