Aramejščina

Aramejščina
ܐܪܡܝܐ‎, ארמית Arāmît
Izgovorjava	arɑmiθ], [arɑmit], [ɑrɑmɑjɑ], [ɔrɔmɔjɔ
Materni jezik	Armenija, Azerbajdžan, Iran, Irak, Izrael, Gruzija, Libanon, Palestina, Rusija, Sirija, Turčija
Področje	Bližnji vzhod, Osrednja Azija, Evropa, Severna Amerika in Avstralija.
Št. maternih govorcev	(550.000 cited 1994–1996)
Jezikovna družina	afroazijski semitski osrednjesemitski severozahodni semitski Aramejščina
Pisava	aramejski abjad, sirski abjad, hebrejski abjad, mandejska abeceda, arabski Abjad (narečje) z najdenimi napisi v demotski in kitajski pisavi
Jezikovne kode
ISO 639-3	Različno: arc – Imperialna aramejščina (700–300 BC) oar – Stara aramejščina (pred 700 BC) aii – Asirska neo-aramejščina aij – Lishanid Noshan amw – Zahodna neo-aramejščina bhn – Bohtan neo-aramejščina bjf – Barzani judovska neo-aramejščina cld – Chaldean neo-aramejščina hrt – Hértevin huy – Hulaulá jpa – Judovskopalestinska aramejščina kqd – Koy Sanjaq Surat lhs – Mlahsô lsd – Lishana Deni mid – Moderni mandejski myz – Klasični mandejski sam – Samaritan Aramaic syc – Sirščina (klasična) syn – Senaya tmr – Judovskobabilonska aramejščina trg – Lishán Didán tru – Turoyo xrm – Armazic (0–200 AD)
Seznam Linguist	arc Imperialna aramejščina (700–300 BC)
	oar Stara aramejščina (pred 700 BC)
	myz Klasični mandejski
	xrm Armazic (0–200 AD)
	jpa Judovskopalestinska aramejščina (200– AD)
Glottolog	aram1259
Linguasphere	12-AAA

Araméjščina je semitski jezik s štiritisočletno zgodovino, v katerem so izvorno napisani nekateri deli Svetega pisma. Bil je upravni jezik različnih imperijev (na primer Perzijskega cesarstva) in jezik čaščenja božanstev, verjetno pa je bil tudi materni jezik Jezusa Kristusa. Za enega zadnjih krajev, kjer se je aramejščina še ohranila, velja sirsko mesto Malula okoli 40 km severovzhodno iz Damaska, pretežno poseljeno s pripadniki grške pravoslavne cerkve.

Glej tudi

• Palmirska aramejščina