Hebrejska abeceda

Hebrejska abeceda (izvirno אלפבית עברי‎ [alefbet ivri]) je pisava, s katero se običajno zapisuje hebrejski jezik, pa tudi druge jezike, ki so jih govorili ali jih še govorijo Judje, npr.: aramejski jezik, jidiš ipd. Hebrejska abeceda je v nekem smislu tudi znak pripadnosti judovstvu.

Hebrejsko abecedo sestavlja 22 črk, ki označujejo praviloma soglasnike. Samoglasnike se pogosto kar izpušča ali pa se jih zapisuje s črkami, ki sicer predstavljajo soglasnike. Le izjemoma se samoglasnike piše s posebnimi simboli.

Hebrejsko pisavo se praviloma piše od desne proti levi.

Sodobna hebrejska pisava se v bistvu ne razlikuje od klasične, vendar pa so danes v uporabi bolj gladke oblike črk - brez okraskov.

Soglasniki

Pregled soglasnikov podaja naslednja razpredelnica. Pet črk dobi na koncu besede posebno zaključno obliko, ki je v tabeli navedena levo od standardne oblike črke.

Hebrejska abeceda - Soglasniki

klasična oblika		sodobna oblika		ime črke	izgovorjava IPA	poslovenjena izgovorjava	številska vrednost
	א		א	Alef	/ʔ/	'	1
	ב		ב	Bet	/b/    /v/	b    v	2
	ג		ג	Gimel	/g/	g	3
	ד		ד	Dalet	/d/	d	4
	ה		ה	He	/h/	h	5
	ו		ו	Vav	/v/	v	6
	ז		ז	Zajin	/z/	z	7
	ח		ח	Het	/x/    /ħ/	h    kh	8
	ט		ט	Tet	/t/	t	9
	י		י	Jod	/y/	j	10
ך	כ	ך	כ	Kaf	/k/    /χ/	k    kh	20
	ל		ל	Lamed	/l/	l	30
ם	מ	ם	מ	Mem	/m/	m	40
ן	נ	ן	נ	Nen	/n/	n	50
	ס		ס	Sameh	/s/	s	60
	ע		ע	Ajin	/ʕ/	'	70
ף	פ	ף	פ	Pe	/p/    /f/	p    f	80
ץ	צ	ץ	צ	Cade	/ts/	c	90
	ק		ק	Kof	/q/	k	100
	ר		ר	Reš	/r/	r	200
	ש		ש	Šin	/ʃ/    /s/	š    ś	300
	ת		ת	Tav	/t/	t	400

Nekateri soglasniki imajo po dve možni izgovorjavi, ki se ju v pisavi po navadi ne loči. V redkih primerih, ko bi lahko prišlo do dvoumnosti, se obe različici lahko loči z diakritično piko (dageš) oziroma črtico (rafe).

Soglasniki z dvema izgovorjavama

črka	glas	1. varianta		2. varianta
ב	/b/ /v/	בּ	/b/	בֿ	/v/
כ	/k/ /χ/	כּ	/k/	כֿ	/χ/
פ	/p/ /f/	פּ	/p/	פֿ	/f/
ש	/ʃ/ /s/	שׁ	/ʃ/	שׂ	/s/

Današnji govorci hebrejščine v izgovorjavi ne ločijo več toliko soglasnikov kot v klasični hebrejščini, zato v današnjem času nekatere črke predstavljajo iste glasove - razlika v zapisu je le zgodovinska:

• črke א  ,ע in ה (kadar so mišljene kot soglasniki) se vse tri izgovarjajo /h/
• črka ו in ena od variant črke ב se izgovarjata /v/
• črka ח in ena od variant črke כ se izgovarjata /χ/ (ostri h)
• črki ט in ת se obe izgovarjata /t/
• črka ס in ena od variant črke ש se obe izgovarjata /s/
• črka צ in skupina תס izgovarjata /ts/ (poslovenjeno: c)

Samoglasniki

Za zapis samoglasnikov se uporablja naslednje tri možnosti:

• Samoglasnike se v hebrejščini pogosto popolnoma izpušča. Zgled za to je beseda כשר [košer], ki pomeni obredno čisto hrano. Zapis כשר je sestavljen samo iz soglasnikov: kšr, samoglasniki niso navedeni.
• Marsikdaj pa se za zapis samoglasnikov uporablja nekatere izbrane soglasnike in sicer:

  Soglasniki uporabljeni kot samoglasniki

  črka	ime	kot samoglasnik
  א	Alef	/a:/ (redko /e/)
  ה	He	/a:/ /e:/ /e/
  ו	Vav	/u/ /o:/
  י	Jod	/i/ (tudi /e:/ /e/)

  Zgled: ime mesta Jeruzalem se v hebrejščini zapiše ירושלים, kar so pravzaprav soglasniki Jrvšljm, pomenijo pa Jerušalaim.

• V posebnih primerih se samoglasnike zapisuje tudi s sistemom diakritičnih črtic in pikic. Ta sistem označevanja se v praksi uporablja samo v slovarjih in leksikonih ter v svetopisemskih tekstih, kjer je pravilna izgovorjava pomembna in ne sme biti dvoumnosti. Zgled: že omenjeno besedo כשר [košer] se po tem sistemu zapiše כָּשֵר, ime mesta Jeruzalem pa se po tem sistemu zapiše kot יְרוּשָׁלַיִם.