Metropolitansko mesto Messina

Metropolitansko mesto Messina
Metropolitansko mesto Messina
Metropolitansko mesto Italije
	Palazzo del Leoni, sedež pokrajine
	Lega metropolitanskega mesta Messina
	Koordinati: 38°11′00″N 15°33′00″E / 38.18333°N 15.55000°E
Država	Italija
Dežela	Sicilija (dežela)
Ustanovljena	4. avgust 2015
Glavno mesto	Messina
občine	108
Upravljanje
• Metropolitanski župan	Cateno De Luca
Površina
• Skupno	3.266,12 km2
Prebivalstvo (28. februar 2014)
• Skupno	647.477
• Gostota	200 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
ISTAT	283
Spletna stran	[[1] [2]]

Metropolitansko mesto Messina (italijansko Città metropolitana di Messina) je metropolitansko mesto na Siciliji v Italiji. Njegovo glavno mesto je mesto Messina. Nadomestila je pokrajino Messina in zajema mesto Messina in drugih 107 občin (comuni). Po podatkih Eurostata leta 2014 je^[2] FUA je mesto Messina imelo 277.584 prebivalcev, metropolitansko mesto pa 608.577 na površini 3266,12 km².

Bližnji arhipelag Eolskih otokov je tudi upravno del Metropolitanskega mesta Messina.

Območje Messine je med najbogatejšimi na otoku in vključuje dva najpomembnejša turistična kraja na Siciliji, Taormino in Eolske otoke (Alicudi, Filicudi, Lipari, Panarea, Salina, Stromboli in Vulcano): otoki sestavljajo občino Lipari, z izjemo otoka Saline, ki je upravno razdeljen na tri občine.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvič je bilo ustanovljeno z reformo lokalnih oblasti (zakon 142/1990), nato pa z regionalnim zakonom 15. avgusta 2015.^[3]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Metropolitansko mesto meji na metropolitansko mesto Palermo (nekdanja pokrajina Palermo), metropolitansko mesto Catania (nekdanja pokrajino Catania) in pokrajino Enna. Del njenega ozemlja vključuje metropolitansko območje Mesinskega preliva, ki si ga deli Reggio Calabria.

Obliva ga Tirensko morje na severu in Jonsko morje na vzhodu, ločeno je od Kalabrije z Mesinskim prelivom. S svojimi 108 občinami je prva teritorialna razdelitev pred drugimi svobodnimi občinami in sicilskimi metropolitanskimi mesti, v njej pa je pomemben rezervat biosfere in kulturna dediščina, Eolski otoki, ki so od leta 2000 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.