Strip

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ena izmed strani stripa »Little Sammy Sneeze« Winsorja McCayja (19041906)

Stríp je oblika zgodbe v slikah; sestavlja jo zaporedje sličic (pasice). Besedilo je po navadi napisano v oblačkih. Kulturno je strip bil namenjen opismenjevanju nepismenih 19.stoletja, celo 18.stoletja na Japonskem, kjer so legende, mitologija in junaške zgodbe bile pomemben del ljudskega izročila, strip pa je to izročilo izpisal na lesorezu. Francija tudi pozna tovrstne publikacije, namenjene širokem bralstvu. A stripi kot medij so se primerno razrasli šele z nastopom 20.stoletja skupaj z tiskom časopisja z širše prebivalstvo. Uradno je prvi strip instant popkulture ameriški Yellow Kid (rumeni deček), ki je izšel leta 1895 v ameriškem časopisu World, napisal pa ga je Richard F. Outcoult. Prvotno kratka zgodba z junakom, izpovedjo, opažanjem izpisanim v ilustraciji je mejila sprva na realizem. Pomembni tovrstni stripi so Garfield, Peanuts, Dilbert.

Strip pridobiva na junaškosti z leti med svetovnima vojnima, prvi pravi junak je Superman, pomembna pa sta tudi The Spirit, Batman, Kapitan Amerika, Green Lantern, Aquaman, Wonder Woman, Flash, Miki Miška, Racman Jaka, saj vsi ti liki pridobijo znatno bralstvo ali nudijo velik navdih prihodnjih stripom. Nekateri junaki posežejo tudi v resnične osebe oz.dogodke. Kapitan Amerika tako v stripu pretepe Adolfa Hitlerja.

Yellow Kid (Richard F. Outcoult)

Znani stripi in njihovi junaki[uredi | uredi kodo]

Zaradi pomembnega vpliva na bralstvo, množične in poceni izdaje stripov, ki so dostopni tudi slabo pismenim je strip postajal pomemben medij med drugo svetovno vojno za tedanjo mladino in celo bodoče vojake. Zaradi nezahtevnega jezika, jasno izraženih tematik in bralcu prijazne kratke zgodbe je bil strip zelo hitro popularen in je oblikoval celo serijo junakov: Tarzan (1929), Superman (1938), Batman (1939), Spider-Man (1962), Asterix in Obelix, Srečni Luka (Lucky Luke), Snoopy, Crumb, Tintin idr.

Po drugi svetovni vojni junaki pričenjajo sodelovati v ekipi, oblikujejo se Fantastični štirje, Maščevalci, Liga pravice. Naslednji pomemben trend je ponovno vračanje v realizem. Pojavljajo se realni liki, z realnimi težavami, ali celo superjunaki z narkomanskimi problematikami, nastanejo celo superjunaki s manjšinskimi težavami kot del njihove identitete.

Najbolj znan producent stripov je Walt Disney, ki je skupaj z Ubom Iwerksom ustvaril Miki Miško (Mickey Mouse) (1930) in Racmana Jako (Donald Duck) (1938) ter še številne druge like, upodobljene tudi v animiranih filmih. Njegovi liki so med vsemi najbolj razširjeni po svetu in bili tudi najširše trženi pred široko predelavo produkcijo stripovskih junakov v filmsko produkcijo, ki se je začela v obrisih s prvim filmom o Batmanu leta 1989.

Zaradi cenene produkcije nasproti filmu je postal strip tudi pomemben način avtorskega dela oziroma posameznikove prepoznavnosti. Tako avtorji stripa postanejo pomemben sestavni del trženja svojih junakov (to se prične s Waltom Disneyem), zaradi oblikovanja posebnega sloga pa postanejo tudi pomemben razlog za nakup stripa. Da bi strip postal resen kulturni izdelek, izdaja podjetje večja obširna dela, imenovana grafični romani, ki zavzemajo podobno ali celo širšo zgodbo, kot bi jo zahteval visokoproračunski film. Junaki so v moderni dobi vedno bolj vsakdanji liki, superjunaštvo je lahko celo ovira, muka. Med prepoznavnimi liki tega obdobja izstopa Frank Miller, ki je pomembno oblikoval Daredevila, 300, Sin City, Elektro. Nekateri pisci stripov pa se tudi norčujejo s celega doživetja slave. Tu izstopa Harvey Pekar.

Manga[uredi | uredi kodo]

Japonski strip ima eno najdaljših tradicij na svetu in tudi najbolj razširjeno uporabo tovrstnega pripovedovanja zgodb. Manga ima zelo raznoliko ponudbo za vse vrste starostnih in interesnih skupin. Zaradi napornega delovnega ritma in tudi bolj razumnih cen so tudi cele serije stripov vpete v trde platnice in ponujene kot daljše obsežno delo z nižjo ceno. Ker so tematike tudi odrasle, je manga kritizirana zaradi občasno eksplicitnega nasilja in spolnosti, a je to kulturno sprejemljiva oblika izražanja teh idej, takšna manga pa ni ponujena mladim na Japonskem. Dr. Osamu Tezuka (1928–1989) je zelo pomemben avtor in inovator japonske mange.

Evropski strip[uredi | uredi kodo]

Pomemben vpliv na evropski strip ima junak Asterix dueta Uderzo/Goscinny. Strip je široko preveden in široko vpliven za Evropo. Francoski ustvarjalci so že zgodaj bili med cenjenimi in tako imeli moč pomembno vplivati na kulturno prepoznavnost. Za ustvarjanje stripov je pomembno sodelovanje med Belgijo in Francijo, četudi imata vsak svoj prepoznaven slog dela. Večji del zaslužka od stripov pripadajo avtorju, kar olajša ustvarjanje.

Britanski strip je pomembno napredoval, pomembnejši lik je Judge Dredd, stripi pa so začetno bili imenovani funnies, smešnice, njihov začetek pa je izšel iz karikatur vsakdanjega življenja.

Pri nas znani italijanski stripi[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Politikin zabavnik.

Slovenski strip in njegovi ustvarjalci[uredi | uredi kodo]

Začetnik slovenskega stripa je bil Milko Bambič s stripom (Bu-Ci-Bu) (1927); sledili so mu Saša Dobrila (Mačji grad); Kostja Gatnik (1977 (Magna Purga), strip v Mladini (Tomaž Lavrič, Zoran Smiljanić, Dušan Kastelic, Gorazd Vahen, Gregor Mastnak, Milan Erič) - Diareja; Damijan Sovec s Simulacijo kaosa in Prvo petletko, in drugi.

Prva slovenska revija, posvečena samo stripom, je bila Zvitorepec (1966–73); Stripburger; (od 1992)

Slovenski mladinski strip[uredi | uredi kodo]

Marjan Amalietti (Maruška potepuška); Miki Muster (lisjak Zvitorepec, volk Lakotnik, želvak Trdonja 19521973); Bine Rogelj (nagajivi mucek v Cicibanu); Aco Mavec (Tonček Bontonček); Matjaž Schmidt (Erlšpik); Božo Kos (Kavboj Pipec in Rdeča pesa, Mihec); Marjan Manček.

Slovenski risani romani po literarnih predlogah[uredi | uredi kodo]

Pretvorba stripa v film[uredi | uredi kodo]

Strip, ki gradi zgodbo s podobami in minimalnim tekstom, je v poznih sedemdesetih letih 20.stoletja postal pomemben vir filmskih scenarijev ob vedno bolj razviti tehnologiji specialnih efektov. Ponovno je ključni in prvi pravi filmski superjunak bil Superman režiserja Richarda Donnerja, takrat izredno uspešen film, ki je še eden od znanilcev junaške akcije in etike, ki je zaznamovala ta čas ameriške kinematografije. Stripovski junaki so dobili tudi svoje risanke in se pri tem naslanjali na tehnologijo japonske mange, ki je prav tako pričela uporabljati risane filme za akcijo. Nastale so tako mnoge uspešne filmske predloge prej uspešnih stripov (dva filma Batmana po Timu Burtonu, Ninja želve), a tudi nekaj zelo neuspešnih serij (Spider-man, Kapitan Amerika). Z izboljšano tehnologijo je ta žanr postal zelo pomemben in od leta 2000 pomeni zelo pomemben del filmske industrije. V film so pretvorili tudi pomembne modernejše stripe, pri čimer je vredno izpostaviti Alana Moora in filma V kot vroče maščevanje in Varuhi.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]