Bodensko jezero
Bodensko jezero Bodensee | |
---|---|
![]() satelitska slika | |
![]() | |
Lega | Nemčija, Švica, Avstrija |
Koordinate | 47°39′N 9°19′E / 47.650°N 9.317°EKoordinati: 47°39′N 9°19′E / 47.650°N 9.317°E |
Glavni dotoki | Ren |
Glavni odtoki | Ren |
Površina porečja | 11500 km² |
Države porečja | Nemčija, Švica, Avstrija, Lihtenštajn |
Maks. dolžina | 63 km |
Maks. širina | 14 km |
Površina | 536 km² |
Povp. globina | 90 m |
Maks. globina | 254 m |
Količina vode | 55 km³ |
Zadrževalni čas vode | 4.3 let |
Gladina (n.m.) | 395 m |
Zmrznjeno | 1795, 1830, 1880 (delno), 1963 |
Otoki | Mainau, Reichenau, Lindau |
Odseki/pod-porečja | Obersee, Überlinger See; Untersee, Zeller See, Gnadensee |
Bódensko jézero (nemško Bodensee, francosko Lac de Constance) leži na Renu med Nemčijo, Švico in Avstrijo.
Bodensko jezero leži na nadmorski višini 395 mnm na tromeji ob vznožju Alp. Jezero je nastalo v tektonski udornini , ki jo je v ledeni dobi preoblikoval renski ledenik. Njegova površina meri 538,5 km², dolgo je 63,5 in široko 14 km. Največja globina je 252 m. Največji pritok v jezero je Gornji Ren, ki nato iz njega odteka kot Ren.
Jezero, ki je bogato z ribami je tudi zbiralnik pitne vode za večino južnega dela Württemberga, vodovod je speljan do Stuttgarta. Zaradi izredno mile klime v okolici dobro uspevajo sadje, hmelj, zelenjava in vinogradništvo.
Ob obali jezera so številna pristanišča ter industrijski kraji, (Bregenz v Avstriji, Friedrichshafen, Meersburg v Nemčiji, Konstanz, St. Gallen v Švici in drugi). Zaradi naravnih lepot je območje Bodenskega jezera priljubljena turistična destinacija.
V srednjem veku so bili kraji ob Bodenskem jezeru pomembno nemško trgovsko in kulturno središče.
Galerija slik[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bodensko jezero |