Društvo slovenskih pisateljev
 | Ta članek je treba posodobiti, ker so nekateri podatki, ki se nanašajo na vsebino o raznih izstopih ipd., zastareli. |
Društvo slovenskih pisateljev je neprofitno stanovsko združenje slovenskih književnikov s sedežem v Ljubljani.
Društvo je bilo ustanovljeno 21. aprila 1872 v Ljubljani. Pobudnik in prvi predsednik je bil Davorin Trstenjak. Tekom zgodovine se je društvo večkrat preimenovalo (Društvo slovenskih leposlovcev 1920, Društvo slovenskih književnikov, sedanje ime ima od leta 1968) ter doživljalo obdobja neaktivnosti. Od leta 1945 je društvo delovalo v okviru Zveze književnikov Jugoslavije, iz katerega je z uradnim aktom izstopilo februarja 1990. V društvu se samostojno in prostovoljno povezujejo slovenski pisatelji, ter tako uresničujejo svoje skupne družbene in kulturne interese. Dejavnost društva se že skoraj 150 let zavzema za ustvarjalno svobodo in čim boljši položaj slovenske mladinske književnosti. V svojo dejavnost vključuje ustvarjalce s celotnega slovenskega prostora. Sodeluje pri sprejemanju predpisov, ki urejajo avtorske moralne, socialne pravice, organizira književne nastope, ter kulturna srečanja, simpozije.
Društvo podeljuje tudi literarno nagrado desetnica za mladinsko in otroško literaturo z namenom uveljavitve tovrstnega leposlovja znotraj društva, kakor tudi v širši javnosti.
Od leta 1998 je del Evropskega pisateljskega kongresa.[1]
Junija 2020 so Boris A. Novak, Vlado Žabot in Draga Potočnjak kot opozorilo na razmere v času vlade Janeza Janše pripravili kritično Kulturniško pismo o janšizmu. Obsodil ga je predsednik društva Dušan Merc: "Nemogoče se je povsem strinjati s katerokoli vlado ali ji povsem nasprotovati. Temu se reče zaslepljenost. Naše edino skupno prizadevanje je lahko le podpora demokratičnim osnovam naše družbe. Negiranje demokratičnih poti, po katerih je neka vlada prišla na oblast, je še bolj nevarno kakor njeni postopki, ki so lahko tudi rušilni, pa so še znotraj legalnih poti,"[2] kar je povzročilo razkol v društvu.[3]
Predsedniki društva
[uredi | uredi kodo]- Davorin Trstenjak
- Rajko Perušek
- Anton Funtek
- Alojz Gradnik
- Oton Župančič
- France Koblar
- Miško Kranjec (3 mandati: 1945-48, 1948/9-51 in 1972-75)
- France Bevk (2 mandata)
- Ivan Potrč (2 mandata)
- Mile Klopčič
- Beno Zupančič (1957/58)
- Matej Bor
- Anton Ingolič
- Mira Mihelič
- Janez Menart
- Ciril Kosmač
- Tone Pavček
- Tone Partljič
- Rudi Šeligo
- Dane Zajc
- Evald Flisar (3 mandati)
- Tone Peršak
- Vlado Žabot
- Slavko Pregl
- Milan Jesih
- Veno Taufer
- Ivo Svetina
- Aksinja Kermauner
- Dušan Merc
- Marij Čuk
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Društvo slovenskih pisateljev sprejeto v Evropski pisateljski kongres; v Stockholmu največ o zaščiti avtorskih pravic v globalnih komunikacijskih mrežah«. Slovenska tiskovna agencija. 16. september 1998. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. avgusta 2014. Pridobljeno 16. avgusta 2014.
- ↑ Dušan Merc: Društvo pisateljev ni namenjeno pisanju pisem proti janšizmu. Siol 17. junij 2020.
- ↑ Zaradi pisma o janšizmu hud spopad v društvu pisateljev. Siol 18. junij 2020.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo] | Ta članek o književnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
