Pripovedka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pripovedka je zgodba, ki se je razvila iz bajke in pripoveduje o čudovitih dogodkih. V pripovedkah so poganski bogovi dobivali vedno bolj človeške poteze in sčasoma so jih popolnoma nadomestili domači junaki.

Pripovedke se delijo na več vrst: zgodovinske, junaške, razlagalne ter živalske in rastlinske.

Zgodovinska pripovedka[uredi | uredi kodo]

Zgodovinska pripovedka opisuje kako resnično zgodovinsko osebo, ki pa je med ljudstvom, ko je spomin nanjo že obledel, dobila prav čudežne poteze ( ko se je odprla skala ) in pretiravanje ( ko se Matjažu brada ovije 9 krat okoli mize se bo zbudil...)(Kralj Matjaž, Kraljevič Marko.)

Junaška pripovedka[uredi | uredi kodo]

Junaška pripovedka govori o kakem povsem v ljudski domišljiji nastalem junaku. (Peter Klepec)

Razlagalna pripovedka[uredi | uredi kodo]

Razlagalna ali aitiološka pripovedka (grško aitia - vzrok) skuša čudežno razložiti nenavaden pojav v naravi., kot npr. nastanek jezera, zemeljski udor ipd. ali kako zgodovinsko dejstvo npr. ustanovitev samostana, razrušitev gradu. Nekatere razlagalne pripovedke so zgodovinsko utemeljene, druge ne. Skoraj vsak kraj ima svojoaitiološko pripovedko. (Pripovedka o Šmarni gori, Rabeljsko jezero.)

Živalska in rastlinska pripovedka[uredi | uredi kodo]

Ta zvrst pripovedke je neverjetno zabavno izmišljena zgodba o živalih in rastlinah. Le te so personificirane, imajo človeške tako dobre kot slabe lastnosti in sicer vsaka svojo stalno značilnost: lev je kralj, lisica je zvita, pes je zvest, vijolica je ponižna, lilija čista.

Živalske in rastlinske pripovedke nimajo poučnega namena, vseeno pa so s časom dobile kako zbadljivo ost in pisatelji so so začeli pod živalsko in rastlinsko krinko bičati človeške napake.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Silva Trdina: Besedna umetnost:2. Literarna teorija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]