Pojdi na vsebino

Kralj Pesoglav

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kralj Pesoglav je slovenska ljudska bajka. Objavljena je bila v knjigi Jakoba Kelemine, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom, in sicer v zadnjem delu, kjer se nahajajo bajke in pripovedke z junaškimi snovmi.


Vsebina

[uredi | uredi kodo]

Kralj Pesoglav je imel pasjo glavo, človeški trup in kozje noge. S svojo vojsko je pridivjal v Podgorje (kraj pod Gorjanci)in tam pustošil. Nihče pa ni mogel njegovi vojski nasprotovati ali jim nadvladati. Nato pa je prišel nadenj neki sveti škof, ki ga je preklel in najn nagnal vragove. Nato so Hrvati, Pesoglava ubili in mu uničili vojsko. Nato so ga z vojsko vred pokopali v podnožju Velebita v devet in devetdeset sežnjev globoko jamo in jo obzidal z živim debelim zidom povrhu pa so zakopali še blagoslovljeno razpelo, da Pesoglav ne bi ušel iz groba. Ker pa je preklet se ne more približati niti blagoslovljenemu razpelu niti križu, ki je tam.


Interpretacija

[uredi | uredi kodo]

Pripovedovalec: tretjeosebni ali avktorialni

Književni prostor: slovensko in hrvaško Podgorje

Književni čas: neznan

Književne osebe: pesoglav in njegova vojska, sveti škof

Motiv: motiv pesoglava, motiv škofa, motiv krščanstva, motiv zakletosti, motiv vojskovanja, motiv smrti, motiv svetosti

Tema: pustošenje in uničenje nasprotnika


Kelemina, Jakob: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom. Ljubljana: Založništvo Humar, 1997